Piše: C. R.
V novi številki revije Demokracija lahko preberete, kako smo v naši državi priče brezsramni zlorabi sodstva v politične namene. Potrebujemo politično prebujenje in demokratično prenovo sodstva. Razkrivamo, da v kabinetu predsednika vlade še vedno skrivajo stroške promocijskega obiska Roberta Goloba in njegove delegacije v Združenih državah Amerike, vključno s stroški njegove razvpite spremljevalke Tine Gaber. Objavljamo intervjuja z Borutom Korunom in dr. Petrom Verličem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Predsednik SDS Janez Janša je izdal novo knjigo Budnica. »Na predlog Založbe Nova obzorja bo 10 evrov od vsakega prodanega izvoda knjige pripadlo avtorju kot avtorski honorar in pomoč pri plačilu enormnih sodnih stroškov krivosodja. Knjiga bo že ta teden v predprodaji. Hvala,« je prejšnji teden zapisal Janša na družbenem omrežju X, od danes pa je knjiga že v prodaji. Denar za enormne stroške, ki mu jih je za neuspelo tožbo proti tožilki in sodnikom, ki so vodili skonstruirani sodni proces Patria, prisodilo kranjsko sodišče, bo tako predsednik največje opozicijske stranke zbiral s prodajo omenjene knjige, prav tako pa je za pokritje omenjenih sodnih stroškov prek elektronske javne dražbe na voljo nekaj Janševih osebnih predmetov (glej v nadaljevanju). Je pa Janša napovedal, da bo razlika nad zneskom stroškov krivičnega sojenja v njegovem primeru namenjena kot pomoč tistim, ki so prav tako deležni krivega sojenja, med drugim Zvjezdanu Radonjiću, nekdanjemu sodniku, ki ga zaradi pravične sodbe v primeru Novič sodno preganjajo.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Čas usodnih odločitev za Goloba in njegove botre
Ali se nedavni »skrivni sestanek« Milana Kučana, Zorana Jankovića in Roberta Goloba v enem od gostinskih lokalov na ljubljanski tržnici – tisti tržnici, po katero skuša ljubljanski župan že dolga leta zgraditi podzemno garažo – samo po naključju ujema z ustanovnim kongresom Logarjevih Demokratov? Vse namreč kaže, da so predčasne volitve spomladi 2025 realna možnost. Kot pravijo očividci, naj bi imel premier Robert Golob na tem neformalnem sestanku (bil naj bi v soboto, 16. novembra, prav v času mariborskega kongresa nove Logarjeve stranke) »sklonjeno glavo«, kar v neverbalni govorici – o tem bi lahko več povedal naš kolumnist Edvard Kadič – pomeni osramočenost in podrejenost. Da je v hierarhiji globoke države više od njega tudi Zoran Janković, ni nobena skrivnost, to se je navsezadnje pokazalo tudi takrat, ko se je moral Jankoviću javno opravičevati tedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, a ga je Golob nato vseeno »vrgel čez ramo«.
Zapleti pri prenovi plačnega sistema v javnem sektorju ostajajo
Predvidene spremembe plačnega sistema v javnem sektorju prinašajo tudi več težav. Pomembno vprašanje je, koliko bodo ti plačni popravki stali. Vsaj 1,5 milijarde evrov bo prenesenih v naslednji mandat. Težava pa bo nastala tudi zato, ker ti popravki ne rešujejo nesorazmerij, temveč le dvigajo plače. In še to ne vsem enako, slavili bodo nekateri funkcionarji. Vladna stran in nekateri sindikati so parafirali krovno kolektivno pogodbo ter kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev javnega sektorja oziroma anekse k tem pogodbam. Prejšnji teden pa je potekal podpis teh dokumentov, po katerih naj bi si okrog 190 tisoč zaposlenih v javnem sektorju obetalo dvig plač. Vendar pa je v ozadju več pasti in tudi neznank. Vprašanje je torej, ali gre res za plačno reformo, kot zdaj oznanjajo tako v vladi kot v nekaterih sindikatih.
Intervjuja: Borut Korun in dr. Peter Verlič
Borut Korun, publicist, svetovni popotnik in naš kolumnist, je spregovoril o slovenski etnogenezi, identiteti, pa tudi samozanikanju. “Odločilen je gotovo uspeh marksistične miselnosti pri Slovencih. Na plodna tla je pri nas padla prav zaradi naše podložniške miselnosti, ki je posledica podložniške preteklosti. Drugje po nekdanji Jugoslaviji so ostali zagrizeni narodnjaki. Pomislimo samo, kaj bi počeli Hrvati, ki so iz svojih knezov naredili kralje, če bi se lahko ponašali z izročilom, ki ga je upošteval Jean Bodin in je o njem govoril Bill Clinton.”
Dr. Peter Verlič, dolgoletni župan občine Grosuplje, pa je v intervjuju predstavil številne občinske projekte.
Neverjetno sprenevedanje vladajoče koalicije glede omrežnin
Odjemalci energije ta mesec prejemamo prve položnice, na katerih je omrežnina obračunana po novem sistemu. V gospodarstvu pa znova opozarjajo, da bo novi sistem obračunavanja omrežnine delu gospodarstva povečal stroške za električno energijo celo do trikrat. Golobova vlada si je nenadoma premislila in po dolgem času zagotavljanja, da je z novim načinom obračunavanja omrežnin vse v redu, nenadoma obrnila ploščo, se spremenila v ostrega kritika sprememb obračunavanja omrežnin in zdaj (verjetno v skrbi, da se ji ne bi zgodila ulica – ker bi se omrežnina ob prehodu na zimsko tarifo z novembrom povišala kar za 156 odstotkov) sklenila podaljšati regulacijo cen električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce v zimski sezoni, da ne bo višja omrežnina vplivala na končni strošek, ki bi bil za več kot tretjino višji. »Odjemalci (gospodinjstva) bodo višjo ceno videli samo na papirju, plačati pa je ne bo treba,« je predsednik vlade Robert Golob prejšnji teden dejal na novinarski konferenci po seji vlade.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump načrtuje razbitje globoke države
Že v prvi uri po volitvah se je začelo tarnanje voditeljev in novinarjev velikih demokratom naklonjenih medijev, ki že deset let tako rekoč nepretrgano in enoglasno Donalda Trumpa (in njegove podpornike) obmetavajo z blatom. Kmalu so se pridružili tudi nekateri demokratski politiki, člani nevladnih organizacij, voditelji različnih televizijskih šovov in dobršen del estrade. Eni širijo temačne prerokbe o koncu sveta, drugi se zaklinjajo, da bodo zapustili državo, tretji žalijo Trumpove volivce z vsem mogočim in nemogočim, četrti pa obsedeno iščejo krivca za poraz. Tako še prilivajo olja na ogenj histerije, ki jo zganjajo že leta in se je v zadnjih mesecih pred volitvami le še stopnjevala. Zatorej ni čudno, da šibkim na umu pokajo živci in prihaja do iracionalnih izbruhov. Nekateri izbruhi so individualni, drugje pa nastajajo pravi kulti, kot je na primer »gibanje« žensk, ki javno obljubljajo, da se v naslednjih letih ne bodo poročale, imele otrok ali sploh hodile na zmenke z moškimi, ker so menda žrtve zatiranja. Najbolj zavzete se celo strižejo na balin, da bi podkrepile svojo odločenost ali nekaj takega.
Nacionalne države na udaru globalizacije
Dr. Metod Berlec, sicer urednik Demokracije, je pred zbranim občinstvom sprva predstavil glavne teze svoje knjige, ki nosi podnaslov Pomen in vloga nacionalne države v globaliziranem svetu. Gre za monografijo, ki je nastala na podlagi doktorske disertacije, ki jo je dr. Metod Berlec uspešno zagovarjal leta 2022 na Fakulteti za uporabne družbene študije. V sklopu predstavitve knjige je bilo v ospredje vprašanje, koliko so nacionalne države v obdobju globalizacije še suverene in v kakšnem položaju je danes Slovenija kot nacionalna država Slovenk in Slovencev. Dr. Berlec je temeljito opisal vse glavne teme znanstvene monografije. Predstavil je tako različne vidike globalizacije in globalizma kot tudi različne vidike nacionalizma in nacionalnih držav. Opozoril je tudi na zaskrbljive demografske spremembe, ki jih povzročajo množične migracije, in izpostavil več različnih scenarijev za prihodnost. Dr. Dimitrij Rupel, veteran slovenske politike, diplomat, publicist in prvi slovenski zunanji minister, je zatem povzel svoje videnje geopolitične situacije v svetu in zbranim orisal, kakšen je po njegovem mnenju najboljši odziv na globalizacijo iz zornega kota Slovenije. Zadnji je govoril še docent Nove univerze, diplomat in politični analitik dr. Igor Senčar, ki se je ukvarjal predvsem z vprašanjem Evropske unije in izpostavil pomembnost t. i. nove Evrope ali srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki so se zadnje pridružile temu bloku.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Lucija Kavčič, Petra Janša, Anton Stres, Matevž Tomšič, Štefan Šumah, Andrej Umek in Andrej Fink.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
