Piše: Vida Kocjan
Robert Golob je lagal. V tujini so imeli odprta najmanj dva bančna računa. Goloba na laž postavlja Komisija za preprečevanje korupcije, ki razkriva tudi številna milijonska nakazila na račune fizičnih oseb. Še vedno tudi ni natančno pojasnjeno, komu je bilo namenjenih 20 milijonov evrov tik pred volitvami spomladi 2022. Bančni račun je namreč tajen.
»Nimam nobenega računa ne v Švici ne nikjer v tujini, ne jaz in nihče iz moje družine. Nimamo in nikoli nismo imeli. Imam tudi potrdilo Finančne uprave RS (Furs), da je tako,« je Robert Golob v času volitev spomladi leta 2022 dejal za Delo. Zatrjeval je, da je nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in v Raiffeisen bank leta 2018 odprl bančni račun na njegovo ime. Pridušal se je, da bo vložil tožbo zoper banko in šel do konca.
A kaj ko je na vse takoj »pozabil«. Ne samo bančni račun v Romuniji, v banki, streljaj stran od podružnice Gen-I v Bukarešti, zdaj je razkrito, da je družinsko podjetje Star Solar leta 2019 odprlo bančni račun tudi pri italijanski banki Banca di Cividale s.p.a. Gre za zamejsko banko v Trbižu, katere zdajšnja direktorica je Lidia Glavina, pred tem zaposlena v Slovenskem državnem holdingu. Po odstavitvi jo je Golob zaposlil v italijanski podružnici Gen-I v Milanu, zdaj je v vodilna v banki, kjer je Golob odprl svoj bančni račun. Gre za račun podjetja Star Solar, ki je zdaj v popolni lasti Roberta Goloba, pred tem je bilo v lasti njegove žene Jane Nemec Golob. V vsakem primeru pa gre za Golobove laži, ko je zatrjeval, da nima nobenega računa v tujini ne on ne nihče iz njegove družine. »Nimamo in nikoli nismo imeli,« je govoril. Takrat so imeli že najmanj dva. V Romuniji in Italiji. Tožbe za razkritje bančnega računa v Romuniji Golob ni vložil, javno se o tem ne ve nič, račun v Italiji pa je razkrit prek prenovljene spletne strani Erar, ki je v domeni Komisije za preprečevanje korupcije. Podatki sicer kažejo, da je bil italijanski bančni račun Golobovega podjetja Star Solar razkrit že v spletnih bazah Ajpesa, vendar je bilo to kar nekako prezrto. Z Erarjem je zdaj to prišlo do izraza. Za kaj gre?
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več.
