Piše: Gašper Blažič
V prejšnjih številkah Demokracije smo že analizirali doslej prikrito delovanje zadnjega šefa partije Milana Kučana v preteklosti in tudi v zadnjem času. A bistvo njegovega delovanja je predvsem v vplivnem omrežju, ki ga je zgradil že zdavnaj.
Bodimo iskreni: Kučanova osebna moč je v zadnjih letih precej upadla (medtem so namreč umrli nekateri njegovi operativci, kot sta denimo Janez Zemljarič in Janez Kocijančič), precej vpliva je že prešlo v roke drugih botrov, denimo Zorana Jankovića, ki ima največji vpliv na vlado. Ni pa upadla moč njegovega omrežja, ki ga je zadnja desetletja pridno gradil. Potem so tu še nekateri vplivneži iz ozadja, ki pokrivajo bolj svoje specialne fevde, denimo Gregor Golobič, Borut Jamnik (finance), Damir Črnčec (varnost), itd., vendar so si med seboj konkurent in nimajo v rokah takšne avtoritete kot Kučan. Zato ne preseneča, da se skuša Robert Golob nekoliko izmuzniti izpod Kučanovega vpliva, toda zaenkrat mu to še ni uspelo, saj njegov neposredni šef Janković zaenkrat še posluša »sivo eminenco«. Ta naziv je sicer še v začetku devetdesetih pripadel Ivanu Mačku Matiji, ki je očitno poskrbel za izdatno kurjenje arhivskega materiala, še preden bi ga mogli doseči »nepoklicani«, ki so leta 1990 prevzeli oblast preko demokratičnih volitev.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
