Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracíja ugotavljamo, da smo imeli pred petimi leti popolnoma prav, ko smo opozorili, da z nezakonitimi migracijami iz držav Tretjega sveta v Slovenijo prihaja t. i. kultura posilstev. Pišemo o avtogolih Roberta Goloba in naraščajočem nezadovoljstvu v vladajoči levi koaliciji. Razgaljamo politične čistke v medijih in spopad leve elite in levih uličnih bojevnikov za ljubljanski Center Rog. Objavljamo intervju z nekdanjim direktorjem Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja dr. Damjanom Žugljem, ki pravi, da smo priča ugrabiti države in njenih institucij s strani ozke kriminalne skupine ljudi.
Leta 2018 so nas napadali mediji in nevladniki zaradi naslovnice, ki je opozarjala na uvoz kulture posilstev. Danes se kaže, da smo imeli prav. Migrantska posilstva letos poskočila za 170 odstotkov. Ulice Ljubljane vse bolj nevarne za ženske. Skupine migrantov, ki prežijo nanje, se prosto sprehajajo po prestolnici.
Slovenija je v preteklosti poznala migrantsko problematiko predvsem posredno iz zaskrbljivih in velikokrat grozljivih novic, ki so k nam prihajale iz tujine. Zaradi zgrešene liberalne politike pa smo predvsem letos tudi na lastni koži občutili neusmiljeno potrjevanje dejstva, da multikulturnost ne deluje. »Kulturna obogatitev« je potrkala na naša vrata, oblastniki, ki jim očitno ni mar demografske in kulturne usode našega naroda, pa so ji na široko odprli vrata. Če smo se v letih po veliki migrantski krizi soočali predvsem z drhaljo, ki je nezakonito vdirala čez naše meje in se zatem skušala prebiti naprej v zahodne države, se danes migrantska problematika zaostruje. Prehajamo na novo stopnjo, ki nas približuje katastrofalnemu stanju v zahodnoevropskih mestih. Vse več arabskih in severnoafriških migrantov ostaja v Sloveniji. Čeprav so nastanjeni v azilnih domovih, kjer že zmanjkuje prostora, se prosto sprehajajo po naših ulicah. Po Ljubljani se šušlja, da prihaja v kriminalnem podzemlju do trenj med Maročani in kriminalnimi navezami iz balkanskih držav glede prodaje mamil. Če gre pri tem za spopade med kriminalci, pa je veliko huje, da navzočnost migrantov vse bolj ogroža tudi druge državljanke in državljane. Število posilstev se zvišuje, prebivalci v okolici azilnih domov se počutijo vse bolj ogrožene. V tedniku Demokracija smo že pred leti opozarjali, da lahko pride do tega, zaradi česar so nas zmerjali s »ksenofobi« in z »rasisti«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Golobovi avtogoli in nezadovoljstvo v koaliciji
Golobova »kristalna noč«, v kateri se je znebil Mojce Šetinc Pašek, svoje verjetno najbolj udarne poslanke, je zatresla levo politično polje. Destruktivni vrtinec, ki ga je pripeljal na oblast, se sedaj obrača navznoter, kjer pustoši med podobno mislečimi. Predsednik vlade se je konec oktobra pojavil pred televizijskimi kamerami. Ob njem so stali Borut Sajovic, njegov vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in nova (bodoča) podpredsednica stranke Sara Žibrat. Prizor, ki smo mu bili priča, je šokiral politično javnost. Stranka je izključila eno od svojih prvobork, Mojco Šetinc Pašek. V paketu so odslovili tudi nekdanjega poslanca LMŠ Roberta Pavšiča. Urška Klakočar Zupančič je, govoricam navkljub, ostala predsednica državnega zbora, ne pa tudi podpredsednica Gibanja Svoboda. Nadomestila jo je manj znana poslanka Sara Žibrat. Premier je hkrati napovedal zmanjšanje števila ministrstev, ki ga je ob prevzemu oblasti povečal.
Politične čistke v medijih so umori. Umori novinarstva
Skoraj takoj po tem, ko je odgovorni urednik drugega programa TVS Rajko Gerič kazensko ovadil premierja Roberta Goloba, ker je ta v Odmevih napovedal nadaljevanje političnih čistk urednikov in novinarjev na RTVS in zabrusil voditeljici Tanji Starič, da dobro ve, da je tudi njena skupna zaveza čiščenje janšizma, je sodnica v Celju Leonida Jager predsedniku SDS Janezu Janši prisodila osem tisoč evrov kazni. Janšo je kaznovala, ker je javno opozoril na nesprejemljivost takšnega »čiščenja«, ko je o nekdanjemu direktorju STA Bojanu Veselinoviču pred dvema letoma na Twiterju zapisal: »Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi @ STA_novice in za to mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.« Veselinovič je, ko so ga z leve nastavili za direktorja državne tiskovne agencije STA odstavil odgovornega urednika Boruta Meška in ga pozneje krivdno odpustil kot novinarja. Vrgel na cesto. Kot novinarja ga je s tem onemogočil. Meško je kmalu za tem zaradi rakastega obolenja tudi čisto zares umrl in se na sodišču ni mogel ubraniti pred to čistko.
Poteptana dediščina dr. Andreja Bajuka
Da ima NSi resne težave, se je pokazalo po zadnjem konstruktu, ko so mediji globoke države skušali v javnost lansirati afero z Rokom Snežičem in njegovim lobističnim vplivom na DARS, ki ga sicer vodi vidni član NSi Valentin Hajdinjak, hkrati pa tudi po tistem, ko je NSi dala svoje glasove za ustavne spremembe, ki krepijo pooblastila predsednika republike glede sodstva. Ker je v zadnjem času Golobova vlada že dosegla svoje dno, je postalo jasno, da NSi ne bo mogla več javno sodelovati s koalicijo, zato je predsednik NSi Matej Tonin v javnost poslal pismo, ki naj bi ga bili, kot namigujejo nekateri viri, napisali v tajništvu NSi (zelo verjetno naj bi bil avtor dolgoletni tajnik NSi Robert Ilc, znan po svojem vplivu in povezavah z »drugo stranjo«), da bi opravičili nekatere zadnje zdrse in pokazali s prstom na SDS. No, res je, da se je na NSi, zlasti na poslanca in nekdanjega ministra Jerneja Vrtovca, zelo jezil obrambni minister Marjan Šarec zaradi zapravljanja davkoplačevalskega denarja za vojaški resničnostni šov, toda pokazalo se je, da ima NSi dejansko precej več notranjih težav, kot je to pripravljena priznati. Simptomi pa se kažejo ravno v protislovjih v samem pismu, denimo, da desnosredinska vlada ne bo mogoča brez vsaj ene od strank tranzicijske levice, pri čemer Tonin celo namiguje, da obstaja nekakšen skrivni dogovor med Golobom in Janšo, češ da ne boste preiskovala drug drugega, pri tem pa so bojda »njihovi« (tj. SDS) mediji napadali NSi.
Intervjuja: dr. Damjan Žugelj in mmag. Katarina Wakounig Pajnič
»Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav sta se temu, o čemer govorim, uprla. Lahko samo refleksno, morda intuitivno, lahko pa tudi nevede. Ampak sta se, in to celo javno. Pri tem pa sploh ni več javno pomembno, kakšni so njuni (tudi politični) nazori. Zakaj? Ker sta hote ali nehote zadela v bistvo. Ker smo politično ali, bolje rečeno, nazorsko vprašanje umaknili z mize in ga v celoti izključili, se razgalja samo ta platforma, ki uporabi svojo infrastrukturo, da jih v celoti umakne, utiša, diskreditira in poklicno onemogoči. Verjetno se niti ne zavedata, v kaj sta trčila, če pa se zavedata oziroma razumeta, toliko bolje. Vsekakor pa sem prepričan, da nista rekla zadnje besede in tudi sam je še nisem,« je v intervjuju za Demokracijo povedal nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja dr. Damjan Žugelj. Mmag. Katarina Wakounig Pajnič pa je spregovorila o življenju na Koroškem ter odnosu matice do manjšine: »Doživela sem že, da so me vprašali, če je Klagenfurt daleč stran od Celovca. Predvsem zelo izrazito v zadnjih letih opažam pri bolj izobraženih slojih v Sloveniji vsesplošno težnjo, da narodnostni vidik tako in tako ni (več) važen in da slovenstvo po svetu ni pomembno. Važno je le, da Slovenci obvladajo dobro angleščino, ki je prisotna že skorajda v vsaki pori javnega življenja v Sloveniji.«
Ministrica za mešanje zraka in PR-digitalizacijo
Kako pomembne so digitalne kompetence v današnjem svetu, je dodobra razgalila covidna kriza. Ker pa je znano, da digitalizacija predstavlja gonilo razvoja, obstaja nevarnost, da se bo lahko tista država, ki bo pri tem zaostajala, znašla med manj razvitimi državami sveta. Da na področju digitalne preobrazbe ne bi več zaostajali za večjim delom Evrope, je v času Janševe vlade prišlo do ustanovitve Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, za vajeti katere je poprijel Mark Boris Andrijanič. V prvem letu delovanja je bila uresničena večina ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo, sklenjena so bila tudi partnerstva strateškega pomena (s podjetji, kot je Google), sprejet pa je bil tudi zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Z izvolitvijo Roberta Goloba za premierja je mesto ministrice za digitalno preobrazbo prevzela inženirka elektrotehnike Emilija Stojmenova Duh. Njena izbira je marsikoga presenetila, saj gre za ministrsko mesto, ki spada v razrez vodilnega Gibanja Svoboda, sama pa je bila kandidatka za poslanko na listi SD. A ker ji preboj v parlament z le 783 glasovi ni uspel, je izkoristila priložnost in praktično čez noč prestopila k Robertu Golobu. Čeprav je s tem izdala matično stranko, so v SD njeno izvolitev na presenečenje večine pospremili z odobravanjem.
Spopad leve elite in levih uličnih bojevnikov za Center Rog
Slavnostno odprtje novega Centra Rog na Trubarjevi v Ljubljani, ki je velik ponos ljubljanskega župana Zorana Jankovića, so spremljali protesti, na katerih je morala posredovati policija. Odprtje je močno odmevalo v javnosti, a ne zaradi namena novega kulturnega središča, ampak zaradi trka »levičarskih družbenih razredov«. Dogodek, ki je bil zasebne narave, so morali varovati policisti, saj so želeli levi anarhisti vdreti v stavbo prenovljene nekdanje tovarne Rog in obračunati z levo elito, ki je odpirala šampanjce. Povabljeni so bili le omikani gostje, visoki povabljeni obiskovalci, ki so skozi zastekljeni kompleks opazovali protestnike, nekdanje uporabnike Roga in njihove podpornike. Zoranu Jankoviću so očitali, da ustvarja kulturo za elito in za prestižne, medtem pa so alternativci izbrisani. Levo idilo je tako motilo po oceni policije okrog 400 anarhističnih protestnikov, ki so naredili za okoli 30 tisoč evrov škode z metanjem barve v objekt in s pisanjem grafitov po njem (grafiti, ki so vsebovali vse od kletvic do mrtvaških glav, so bili v večini namenjeni ljubljanskemu županu), porisali so tudi sosednje stavbe in uničevali reklamne vitrine. Predmete so metali tudi v policiste in poškodovali dve službeni vozili policije. Nasilno so skušali vstopiti v notranjost objekta, a ker temu redni policisti niso bili kos, so odredili intervencijo posebne policijske enote.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Mitja Iršič, Jože Biščak, Vida Kocjan, Franci Kindlhofer, Štefan Šumah, Damjan Prelovšek in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
