Piše: Gašper Blažič
Lenart Žavbi (1999) je v slovenskem prostoru dokaj svež politik. Od leta 2022 je poslanec Gibanja Svoboda, nekdaj je bil član Levice in celo njen lokalni funkcionar, sedaj pa je celo namestnik vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda.
Kot navajajo mediji in tudi Wikipedia, naj bi bil Žavbi diplomiral na FDV (smer teoretska politologija) oziroma magistriral na bolonjski stopnji, vendar v sistemu cobiss njegovega diplomskega oz. magistrskega dela nismo našli. No, morda pa tega niti ne potrebuje, saj ima navsezadnje zelo zanimivo družinsko poreklo. Je namreč sin Aleksandra Lucuja in Alenke Žavbi, med njegovimi polbrati pa je tudi dolgoletni urednik Mladine Grega Repovž (in tudi on menda nima diplome). Z Niko Kovač ga poleg ideološke ostrine očitno povezuje tudi sodelovanje v fundaciji nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame. Sicer pa je velik oboževalec borčevske zveze in mita o NOB.
Neonacisti v parlamentu?
V dosedanjem dveletnem obdobju delovanja v parlamentu je že kar nekajkrat opozoril nase pa tudi dokazal, da so mlajši poslanci lahko ideološko ostrejši od starejših kolegov. A zagotovo je največ zgražanja sprožil s svojim govorom 1. novembra na Sv. Urhu. »Neonacisti sedijo tudi v parlamentu in naslednja leta bodo bitka generacije s skrajno desnico,« se je začel njegov gromovniški govor. »Slovenke in Slovenci imamo to srečo, ki jo marsikateri drug narod nima, da svetnikov nismo imeli v knjigah, ampak smo jih imeli v praksi – slovenskim svetnikom se reče Titove partizanke in partizani,« je nadaljeval. Res nenavadno, da na praznik vseh svetih govori o svetnikih, ampak o takšnih, ki so odgovorni za poboje najmanj 25 tisoč Slovenk in Slovencev. Ob tem pa govori, da v parlamentu sedijo neonacisti, s čimer verjetno cika na opozicijske poslance, s katerimi občasno spije tudi kakšno kavo, priznava. In pozablja na pregovor: Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
