Piše: Metod Berlec
O aktualnem mednarodnem dogajanju smo se pogovarjali s pravnikom, dolgoletnim diplomatom in pisateljem dr. Božom Cerarjem. Posebno pozornost smo namenili ameriški predsedniški tekmi in tamkajšnjim volitvam, ki bodo novembra, ter o tem, kaj bi pomenila izvolitev enega ali drugega kandidata/kandidatke.
Gospod Cerar, glede na to, da ste bili pred leti veleposlanik Republike Slovenije v Združenih državah Amerike, bi se najprej dotaknila predsedniške tekme v tej državi in dogajanja, povezanega s tem. Vas je sredi julija kaj presenetilo, da je le malo manjkalo, pa bi atentat na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na njegovem predvolilnem zborovanju v mestu Butlerju v Pensilvaniji uspel?
Priznam, da me je ne glede na to, da je bilo v preteklosti ZDA kar nekaj tovrstnih atentatov in tudi uspešnih. Kljub temu pa moderni demokratični državi, kot so ZDA, ne pritiče, da se na politične nasprotnike strelja. K sreči je atentator zgrešil in ZDA so se tako tudi izognile hudim pretresom, ki bi v primeru Trumpove nasilne smrti vsekakor sledili. Mislim, da bi se tudi nekateri njegovi privrženci zatekli k nasilju, kar bi bilo vsekakor slabo za ameriško in hkrati tudi podobo Zahoda v svetu.
V dneh po atentatu se je zdelo, da je predsedniška tekma že odločena. Na eni strani republikanski predsedniški kandidat Trump, ki je junaško preživel atentat, na drugi vidno oslabeli aktualni ameriški predsednik in kandidat demokratov Joe Biden. Je bil odstop Bidna od kandidature logična ali prisiljena poteza?
Strinjam se z vašo oceno. Po anketah javnega mnenja je Trump, republikanski predsedniški kandidat, še pred poskusom atentata nanj krepko vodil pred demokratskim predsednikom Bidnom. Starost je slednjega precej načela in zaradi njegovih številnih mentalnih zdrsov ameriška javnost preprosto ni verjela, da je zmožen opraviti še en mandat. Spomnite se njune javne debate na TV, kjer se je Biden nekajkrat povsem izgubil in je bil videti prav nebogljeno. Na jubilejnem vrhu ob 75-letnici Nata v Washingtonu pa je med drugim ukrajinskega predsednika Zelenskega zamenjal s predsednikom Rusije Putinom. Če so demokrati želeli ohraniti vsaj nekaj možnosti, da obdržijo Belo hišo in preprečijo republikancem, da v celoti zavzamejo še kongres (parlament), potem druge izbire kljub Bidnovemu trdovratnemu upiranju niti niso imeli. Bilo je samo vprašanje, s kom ga nadomestiti. Čeprav se podpredsednica ZDA Kamala Harris v minulih letih ni kdo ve kako izkazala, pa vsaj za zdaj kaže, da bo za Trumpa precej težka nasprotnica oziroma tekmica in da predsedniška tekma še ni odločena.
Kako ste videli republikansko konvencijo v Milwakeeju?
V nasprotju z recimo republikansko konvencijo pred osmimi leti, je bilo tokrat nedvomno, da Trump stranko v celoti obvladuje, da si jo je v celoti podredil, če hočete. Konvencija je bila tako manifestacija strankine absolutne poenotenosti glede njegove kandidature, ki jo je poskus atentata samo še utrdil.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
