Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija pišemo o tem, kako je Golobova vlada v letu dni slovenske javne finance spravila na kolena in potrojila proračunski primanjkljaj. Pišemo o ozadju odstopa ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in o možnosti, da bi odstopila celotna vlada. Objavljamo tudi intervju s predsednikom Zbora za republiko Francetom Cukjatijem ter z veteranom vojne za Slovenijo Boštjanom Lesjakom, pišemo pa tudi o ozadju preprečitve velikega letalskega napada na Slovenijo v času agresije Jugoslovanske armade in o novi prevari Sandija Češka.
Višji davki, visoka inflacija, realno nižje plače in pokojnine, prekomerno vladno trošenje, tudi za izbrane nevladne organizacije, ki so jih postavile na piadestal, visok javnofinančni-primanjkljaj, ustavljene investicije, za letošnje zastavljene projekte že zmanjkuje denarja, uničeno zdravstvo, množica nezakonitih migrantov, politični prevzem in podreditev nacionalne radio-televizije, nalivanje davkoplačevalskega denarja v izbrane elektrogospodarske družbe, vključno z Gen-I in nizka gospodarska rast, na poti v recesijo. To je bilanca »enoletnega gospodarjenja« vladajoče koalicije pod vodstvom Roberta Goloba.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji lahko še preberete:
Začenja se sezona metanja pušk v koruzo
Ali bo slovensko politično dogajanje po odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana kaj drugačno kot prej? Navsezadnje se je že vedelo, da je minister za zdravje, čeprav je bil celo podpredsednik vlade (kot zastopnik Gibanja Svoboda) in s tem eden največjih zaupnikov premierja Roberta Goloba, že nekaj časa politično mrtev. Način, kako so z njim do vključno odstopa ravnali premier Golob in njegovi botri (med njimi Golobov dolgoletni politični šef iz Pozitivne Slovenije Zoran Janković), je razkril marsikaj. In morda bo kar držalo, da je bil Danijel Bešič Loredan, znani ortoped z Goriškega, dejansko koristen idiot, ki naj bi javnost prepričal v to, da Golobova vlada z zdravstveno reformo misli resno. Bešič Loredan je namreč sredi januarja 2022, pred letom in pol torej in nekaj mesecev pred imenovanjem za ministra, hkrati z odhodom iz bolnišnice Šempeter javno dregnil v Alenko Bratušek, češ da je hotela preprečiti njegov (in Brecljev) boj proti korupciji v zdravstvu, le nekaj mesecev kasneje pa se je znašel z Bratuškovo v isti vladi, dokler ni pred kratkim tudi v Golobovi vladi vrgel puške v koruzo, a tu predvsem ob močni asistenci samega predsednika vlade. Ta je očitno presodil, da se mu (tokrat) ne splača bosti z opozicijsko SDS, ki je sicer vložila interpelacijo proti Bešiču Loredanu, a razprava o interpelaciji zaradi ministrovega predčasnega odhoda pač ne bo realizirana.
Mediji in t. i. civilna družba na vso moč brcajo mrtvega konja
Ministra za zdravje Daniela Bešiča Loredana (Gibanje Svoboda) je po vložitvi interpelacije SDS premier Robert Golob (Gibanje Svoboda) odstopil. Po Tatjani Bobnar (Gibanje Svoboda), ki je odletela, ker ni dovolj odločno in v pravo smer »depolitizirala« policije, je padel še drugi minister te vlade, ki so ga še pred nekaj meseci mediji razglašali za najboljšega, ker je premier tako lepo govoril o njem. Novinarji ponavljajo. Papige. Tudi ocene novinarjev, ki smo jih poslušali pred odstopom, kako bo interpelacija SDS združila vrste koalicije, da bo složno podprla Bešiča Loredana, se niso potrdile. Še manj je bilo točno poročanje, kako je stranka Gibanje Svoboda na posvetu za zaprtimi vrati ta teden stopila na stran svojega ministra, ki mu zaupa tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Dokler mu zaupa premier.
Nova prevara Sandija Češka?
Sandi Češko je ob lanskem prevzemu vodenja strokovnega sveta za gospodarstvo pri Socialnih demokratih (SD) pred parlamentarnimi volitvami zelo pomenljivo dejal, da »na star način ne bomo šli v nove čase«. Dobro leto kasneje se kažejo »novi časi«: njegova skupina Studio Moderna naj bi bila pred bankrotom. Nekateri poznavalci menijo, da gre za načrtovano potezo, s katero naj bi pokopali tri desetletja prevar. Človekov um ima lastnost, da nas lahko zavede, če verjamemo, da ima nekaj na nas zdravilen ali blagodejen vpliv, čeprav v resnici nima znanega medicinskega učinka. Ta pojav je znan kot placebo učinek. Najbolj pride do izraza pri osebnem doživljanju (moč bolečine, glavobol, depresija) in pri stanjih, kjer imajo veliko vlogo možgani. In če verjamemo (ali nas kdo v to prepriča), da nekaj pomaga (čeprav tisto »nekaj« dokazano nima učinka na naše stanje), lahko občutimo olajšanje. Ta placebo učinek v svojih kampanjah pogosto uporabljajo marketinške agencije, tudi Češko ga je odlično izkoristil. Njegov masažni pripomoček kosmodisk je tipičen primer.
Intervjuja: France Cukjati in Boštjan Lesjak
»Ker je RTV velikega pomena za oblikovanje javnega mnenja, je tudi Golobova oblast vložila toliko truda za popoln prevzem RTV,« je v intervjuju za Demokracijo med drugim dejal predsednik Zbora za republiko, nekdanji predsednik DZ, sicer pa zdravnik, teolog in inženir France Cukjati. Komentiral je tudi namere po legalizaciji evtanazije ter klasično versko vojno proti krščanstvu. Večinoma pa je komentiral aktualne politične razmere: »Premier pa očitno ne ve, da vodenje države in javnega sektorja poteka nekoliko drugače kot pa vodenje podjetja.« Veteran vojne za Slovenijo Boštjan Lesjak pa je v pogovoru za Demokracijo spregovoril o tem, kako je doživljal osamosvojitvene dogodke in vojno. »Občutke je težko opisati. Na eni strani evforija, veselje, solze sreče, na drugi strani pa strah, kaj pa sedaj, vojska je zapustila vojašnice, tam kjer je lahko. Naslednji dan je prišla streznitev – ne bo šlo po mirni poti, voljo slovenskega naroda moramo obraniti z orožjem. In smo šli.«
Kdo je leta 1991 preprečil uničujoč letalski napad?
Tudi več kot trideset let po slovenski osamosvojitvi ter vojaški agresiji JLA mnogi dogodki še vedno ostajajo skrivnost. Med drugim tudi napovedan množičen letalski napad, ki je bil napovedan za nedeljo, 30. junij 1991, a se ni zgodil. Kot pravijo poznavalci, je bil zadnji trenutek odpovedan in to že v času, ko so bila letala v zraku. V nedeljo, 30. junija 1991, so točno ob 9h dopoldne po vsej Sloveniji sirene naznanile nevarnost zračnega napada. Preklicana je bila okoli 10.20, a je v popoldanskem in večernem času spet prišlo do letalskih alarmov ponekod po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani – in to ravno v času obiska jugoslovanskega premierja Anteja Markovića. Kot je tisti dan v informativni oddaji Danes do 13h poročal Radio Slovenija, so se ljudje organizirano in brez panike zatekli v zaklonišča. »Bila je nedelja, pa tega še opazili nismo,« je tisti večer v osrednjem TV dnevniku na TV Slovenija komentiral TV voditelj Tone Hočevar.
Ustanovljena preiskovalna komisija o kanalu C0
Ob zaključku redne junijske seje so poslanci v državnem zboru odredili parlamentarno preiskavo o preiskovanju domnevnih nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježice. Pobudo za preiskavo je vložila Slovenska demokratska stranka (SDS), podpise so prispevali tudi v Novi Sloveniji (NSi). Poslanci vladajočih strank so temu nasprotovali. Ljubljanski župan Zoran Janković si je kljub temu, da za gradnjo kanalizacije preko ljubljanskega vodonosnika nima vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, vzel pravico, da odloča o prihodnosti čiste pitne vode za več kot 300 tisoč prebivalcev, pa četudi na silo. Pr tem se ni oziral na nasilje nad lastniki zemljišč niti nad shodom kmetov ali protesti v Ljubljani, ki so potekali pred mestno hišo.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Lea Kalc Furlanič, Gašper Blažič, Aleksander Rant, Matevž Tomšič, Peter Marko Tase, Edvard Kadič, Janez Juhant in Borut Korun.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
