18.9 C
Ljubljana
nedelja, 14 aprila, 2024

V novi številki Demokracije preberite: Golobova vlada dobila zaušnico iz Bruslja; Avtoritarnost vladajočih dobiva krila; Podnebni radikalizem Golobove vlade; Intervjuja: dr. Jože Možina in Jože Biščak

Piše: G. B.

V novi številki Demokracije razkrivamo nov nevaren trend: brisanje meja med vejami oblasti, še zlasti po tistem, ko je vladajoča koalicija z zvijačo disciplinirala ustavno sodišče, ki je odpravilo zadržanje zakona o RTV. Pišemo o tem, kako naraščajoča avtoritarnost sedanje vlade dejansko kaže notranjo nemoč vladajočih, pa tudi o tem, kako želi Golobova vlada svoj podnebni radikalizem izkoristiti za zasebne energetske posle. Poročamo tudi o tem, kako visoka inflacija finančno ogroža občine, pa tudi o zavajajoči strategiji o varnosti in kakovosti v zdravstvu. Pišemo tudi o ugotovitvah Evropske komisije, da Slovenija ne izpolnjuje merila glede primanjkljaja, saj je ta čezmerno visok. Svetu Evropske unije bodo predlagali, da na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 za Slovenijo začne postopek v zvezi s tem. Berite Demokracijo – pravica vedeti več!

Marsikdo se v zadnjem času sprašuje, zakaj je sedanja oblastna tranzicijska nomenklatura ubrala najbolj radikalna dejanja v zadnjem času. Je šlo za namerno izzivanje opozicije in vnovično izrabo njenih reakcij za psihološko »friziranje« množic, tudi z namenom, da bi prikrili notranje težave koalicije (in njenih posameznih članic) ter odvrnili pozornost javnosti? Ali pa je šlo le za pripravo terena pred napovedanim preobratom na ustavnem sodišču, ki je z odpravo zadržanja izvrševanja novega zakona o RTV odstranilo še poslednje ovire, da javni zavod RTV postane propagandni podaljšek oblastne garniture?

Celoten članek si lahko preberete v tedniku Demokracija!

V novi številki Demokracije še preberite:

Krepka zaušnica Golobovi vladi iz Bruslja

Evropska komisija je ugotovila, da Slovenija ne izpolnjuje merila glede primanjkljaja, saj je ta čezmerno visok. Svetu Evropske unije bodo predlagali, da na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 za Slovenijo začne postopek v zvezi s tem. Ključna reformno-proračunska priporočila Sloveniji so: več zadržanosti pri javnofinančnih izdatkih, zagotavljanje hitrega črpanja iz načrta za okrevanje, zdravstvena reforma, reforma dolgotrajne oskrbe, pokojninske politike in davkov. V okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra je komisija podala smernice državam članicam, namenjene močnemu gospodarstvu, ki bo pripravljeno na prihodnost in konkurenčno. Ključno pri tem je po mnenju komisije učinkovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike. Poročilo so pripravili za 14 držav članic, tudi za Slovenijo. Navajajo, da Slovenija, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja. Ob tem so za Francijo, Italijo in Finsko ugotovili, da ne izpolnjujejo merila glede dolga.

Podnebni radikalizem kot orodje v rokah Goloba za zasebne energetske posle?

Tina Seršen, sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, do včeraj precej neznana državna uradnica, je pretekli teden postala zvezda družbenih omrežij. Izkazala se je kot vneta nasprotnica graditve drugega bloka jedrske elektrarne, ki bi Sloveniji prinesel prepotrebno energetsko stabilnost, in kot goreča vernica podnebnega alarmizma. Zaradi napada Rusije na Ukrajino je bila oskrba Evrope z električno energijo motena, cene so poletele v nebo. Toda ni bila vzrok vojna, ampak nerazumna energetska politika posameznih vlad in evropskih birokratov v Bruslju, ki si želijo čimprejšnji tako imenovani zeleni prehod. To pomeni opuščanje fosilnih goriv in tudi jedrske energije, kar naj bi nadomestili z obnovljivimi viri energije, predvsem z vetrnimi in s sončnimi elektrarnami. Povedano drugače: Evropa naj bi postala brezogljična celina.

Janez Remškar: Strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu 2023–2031 je zavajanje Slovenk in Slovencev!

Tudi na področju zdravstva se dogaja politika. Leva politika se »z vsemi silami bori za javno zdravstvo« in to rešuje z menjavo direktorjev. Pri tem ni sposobna urediti korupcije, financiranja in organizacije zdravstva. Poudarjam, da je bila leva politika v dosedanjih 32 letih na oblasti večino časa. Kar naprej si prizadeva za javno zdravstvo, deluje pa skorumpirano! Nujno se mora kolaps zdravstva reševati izključno strokovno, po zgledu držav EU. Potrebujemo podatke, zakaj smo zašli v tako resne težave. V ospredje moramo stopiti pacienti! Žal se nam v tem trenutku na področju zdravstva s premierjem Robertom Golobom in z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom dogajajo podobne politične igre, še več, celo ponarejanje dokumentov in zamolčanje za paciente najpomembnejših dejstev glede varnosti in kakovosti.

Intervjuja dr. Jože Možina in Jože Biščak

»Sovraštvo in strah pred resnico sta žal zamejila pamet in vodila v pobalinstvo. Vem, da se etično bolj ozaveščeni del vladne koalicije tega zaveda, a so tiho. Zaznamovanje spomina na žrtve komunističnega nasilja je strokovno utemeljena in povsem dobronamerna civilizacijska pridobitev, ki širi prostor razumevanja in sprejemanja tistih, ki so trpeli, ter njihovih potomcev. Podobno kot velja za žrtve holokavsta in podobne primere,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil novinar, zgodovinar in publicist dr. Jože Možina, ki meni, da dan spomina na žrtve komunizma lahko ukinja le politična garnitura, ki vidi v komunističnem totalitarizmu vrednoto, ki jo je treba braniti, njihove žrtve pa tudi po 80 letih oropati spomina. Jože Biščak, nekdanji urednik Demokracije, pa je izdal knjigo »Zadnji od nas – Kulturne vojne in propad civilizacije«. »Knjiga je zbirka esejev, posvečena vrednotam, na katerih je zrasla moderna Evropa, in dejstvu, da te vrednote danes počasi izginjajo; nadomeščajo jih nove, izmišljene in utopične. Težke čase preživljamo predvsem tisti, ki zagovarjamo tradicijo in tradicionalne vrednote. Če dvomiš o več spolnih usmerjenostih, domnevno dobrih namenih ilegalnih migrantov ali mentalnih sposobnostih učiteljev, ki si domišljajo, da so učiteljice, ali dvomiš o globalnem segrevanju, si že storil zločin iz sovraštva. In tvegaš, da te obtožijo in obsodijo,« je povedal v  intervjuju.

V obdobju vzpona migracij se je začelo podiranje panelne ograje na meji

Prejšnji mesec se je začelo podiranje panelne ograje na meji, ki je omejevala vstop nezakonitim migrantom. Nezakonite migracije predstavljajo sicer precejšno težavo, čeprav oblasti trdijo, da imajo situacijo pod nadzorom. Kljub temu zaznavajo veliko število nezakonitih migrantov v letu 2023. Golobova vlada je na začetku svojega delovanja začrtala do migrantov in prosilcev za azil prijaznejšo migrantsko politiko, in to ravno v času, ko so migracije znova v vzponu. Migrantska politika zdajšnje vlade naj bi se sicer osredotočala na  »človekove pravice« migrantov in na učinkovitejšo azilno politiko oziroma hitrejšo obravnavo prošenj za azil. Pri tovrstnih odločitvah sodelujejo tudi migrantoljubni nevladniki, ki naj bi s svojim »svetovanjem« pomagali oblikovati migrantsko politiko. Nespametne odločitve na tem področju pa lahko povzročijo, da bo Slovenija postala migrantski žep, saj se zdi, da naše sosede resneje obravnavajo to problematiko.

Tragična zgodba Roka Koželja, ki mu je usodna nesreča za vedno spremenila življenje

Danes nas osrednji mediji velikokrat nagovarjajo prek oglasov, da moramo pomagati revnim in ubogim v tretjem svetu, pri tem pa mnogi pozabljajo, da imamo tudi v naši domovini marsikoga, ki je potreben naše pomoči in solidarnosti. Takšen je primer 36-letnega Roka Koželja iz naselja Šmarca v občini Kamnik, ki mu je huda nesreča obrnila življenje na glavo. Rok je odraščal na kmetiji in je, kot pravi, vajen trdega dela že od malih nog. Je diplomirani inženir gradbeništva, pred tragično nesrečo pa je imel nekaj časa tudi svoj s. p. v gradbeništvu, delal pa je tako v pisarni kot na terenu. Leta 2015 pa se je usodnega 23. septembra vse spremenilo, ko je doživel epileptični napad, ob katerem je z desnim robom glave močno udaril ob tla. Njegovo življenje je viselo na nitki, medtem ko je bil v komi. Čeprav se je k sreči prebudil, se je moral znova učiti hoditi in govoriti. Kot pravi, je s pomočjo družine in molitve najhujše takrat prebrodil, vendar pa je danes invalidsko upokojen in se sooča z velikimi finančnimi težavami.

V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne novinarjev in zunanjih sodelavcev Demokracije. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Edvard Kadič, Keith Miles, Matevž Tomšič, Vida Kocjan in Lucija Kavčič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine