Piše: Andrej Sekulović
Slovenija se sooča z demografskim zatonom, kar velja na splošno tudi za preostalo Evropo. Nizka stopnja rodnosti v kombinaciji z množičnimi migracijami povzroča velike demografske spremembe, ki lahko pripeljejo do tega, da bodo Evropejci in Evropejke postali dolgoročno manjšinsko prebivalstvo v svojih domovinah.
Liberalni voditelji Evropske unije kot tudi Združeni narodi želijo to težavo reševati tako, da pospešujejo množične migracije, saj naj bi migranti nadomestili starajoče se prebivalstvo Evrope. Tako so Združeni narodi že na začetku drugega tisočletja naše ere objavili študijo o »nadomestnih migracijah«, v kateri navajajo število migrantov, potrebnih za nadomeščanje prebivalstva. Zdajšnja slovenska vlada gre prav tako v tej smeri, saj je premier Golob ob koncu prejšnjega leta izjavil, da je najučinkovitejša pot za upravljanje z nezakonitimi migracijami njihova legalizacija, kar odraža tudi bistvo sprejetega pakta o migracijah in azilu na ravni Evropske unije. Takšen pristop reševanja demografskega vprašanja seveda odraža splošno liberalno miselnost, ki zanika pomembnost etnokulturnih značilnosti in verjame, da so vsi ljudje enaki in s tem tudi zamenljivi. Če v Sloveniji ni dovolj prebivalcev, jih po tej logiki lahko preprosto uvozimo s Kosova, iz Afganistana ali Maroka. Hkrati potrošniška liberalna miselnost, ki podreja vse družbene dejavnike ekonomiji, prav tako spodbuja ljudi, da se osredotočajo predvsem na kariero, kar seveda pomeni, da številni vidijo ustvarjanje družine in vzgajanje otrok kot nekakšno oviro pri izgradnji uspešnega poslovnega življenja. Posledično se to odraža v tem, da imajo ženske manj otrok in da se zanje odločajo kasneje. Vsekakor tako Slovenija in Evropa potrebujeta oster preobrat v demografski politiki, ki bo v središče družbe znova postavil družino in spodbujal rojevanje otrok. Sicer se lahko zgodi, da bodo Slovenci skupaj z drugimi narodi stare celine popolnoma izginili pod ledom demografske zime.
Vse manj Slovencev, vse več tujcev
Slovenija je imela ob koncu prvega četrtletja tega leta 2.123.949 prebivalcev, od tega je bilo 9,6 odstotka tujih državljanov. To pomeni, da je bilo ob objavi zadnjih statistik na Statističnemu uradu RS državljanov Slovenije 1.920. 676. Ker pa že od leta 2002 ni bilo popisa prebivalstva po narodnosti in veroizpovedi, ostajajo te številke precej meglene. Kot vemo, postane vsakdo lahko državljan ne glede na etnijo. Po drugi strani prav tako nimamo točne sestave tujih državljanov, ki živijo pri nas, med katere se štejejo tako pripadniki sorodnih evropskih narodov kot tudi migranti iz tretjega sveta. Če se osredotočimo le na podatke, ki jih imamo, vidimo, da se število slovenskih državljanov zmanjšuje, število priseljenih tujih državljanov pa počasi narašča. Ko je bil opravljen zadnji popis po narodnostih leta 2002, je bilo Slovencev 83 odstotkov, najmanj 13 odstotkov prebivalstva pa so bili priseljenci iz nekdanje Jugoslavije, med katerimi so prevladovali etnični Bošnjaki oziroma bosanski muslimani. Danes imamo seveda tudi precejšnje število albanskih priseljencev s Kosova, vse več pa je tudi bolj »eksotičnih« migrantov z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije. Pred desetimi leta, leta 2014, je bilo slovenskih državljanov 1.962.343, kar je 40.000 več kot letos. Iz leta v leto tako zaznavamo upad, saj jih je bilo leta 2020 1.944.627, leta 2023 pa 1.923.200. Po drugi strani se povečuje število pri nas živečih tujih državljanov. Leta 2008 jih je bilo 67.270 ali 3,1 odstotka, v letu 2015 jih je bilo 106.486 ali 5,1 odstotka, leta 2020 jih je bilo 166.834, oziroma 7,7 odstotka vsega prebivalstva, v prvem četrtletju letošnjega leta pa že 203.273 ali 9,6 odstotka.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
