Piše: Gašper Blažič
Vsakoletno druženje občinskih odborov in regijskih koordinacij SDS na letališču v Bovcu je bilo letos menda že trideseto, čeprav je vmes druženje preprečila epidemija covida 19, leta 2014 pa tudi krivična zaporna kazen za Janšo.
Druženje članov in simpatizerjev SDS je uvod v poletni tabor SDS, ki so ga poimenovali po gorniku dr. Henriku Tumi, odvetniku, politiku in planincu. S taborom, pri katerem zavzeto sodeluje tudi Gorniški klub Skala, so začeli leta 1994 v kampu Klin v dolini Lepene, nedaleč od Bovca. Ko se je avtor teh vrstic pred leti oglasil na obisku v Bovcu, kjer je bil njegov gostitelj poslanec Danijel Krivec, sta skupaj obiskala prav ta kamp, ki je bil sprva tudi prizorišče piknika, vendar je postal pretesen, zato so ga začeli organizirati na letališču v Bovcu, medtem ko je kamp ostal izhodišče za dejavnosti poletnega tabora. In še danes marsikdo reče »grem v Lepeno«, s čimer misli prav na ta vsakoletni tabor, katerega vrhunec je pohod na Triglav. Žal je letos v začetku maja boj s hudo boleznijo izgubil lastnik kampa Klin Jože Zorč, na lanski praznik vseh svetih pa je v večnost odšla še ena velika legenda letnega tabora, profesor elektrotehnike in že od rosnih let zelo zagret gornik, to je dr. Anton Jeglič. Na oba se je v svojem govoru spomnil tudi predsednik SDS Janez Janša.
Dan, poln veselja
Avtor teh vrstic se je letos skupaj z uredništvom odločil, da letno vseslovensko druženje v Bovcu doživi iz zornega kota povprečnega udeleženca. Z avtobusom »s terena«. Potovanje smo začeli že ob petih zjutraj v Celju, saj nas je čakala dokaj dolga, a zanimiva pot. Naš edini vmesni postanek je bil na počivališču Voklo, kjer smo imeli skupni zajtrk kar pred avtobusom, žal pa je tamkajšnja restavracija obtičala v nekem drugem času, saj je neprimerno majhna za takšno počivališče – dolga vrsta pred blagajno, kjer se je s pripravo »kofetkov« in hkrati z računanjem trudil en sam natakar, pa pred avtomatom za vstop na WC je bila dovolj zgovorna. Nadaljevanje je bilo bolj zanimivo – pri Jesenicah smo avtocesto zapustili, nadaljevali pot skozi Kranjsko Goro, Rateče in se spustili čez Belo peč mimo Trbiža (v Italiji), čemur je spet sledil dokaj zahteven vzpon prek Rablja do prelaza Predel, saj je bilo na cesti ogromno kolesarjev.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
