Piše: Bogdan Sajovic
S predsednikom VSO Logatec Jožetom Leskovcem smo se med drugim pogovarjali o odnosu do osamosvojitve, brezbrižni državi in ohranjanju spomina na slovenske vojne žrtve.
V soboto, 13. julija, ste imeli na Cesarskem vrhu komemoracijo za dvema teritorialcema, ki sta izgubila življenje med osamosvojitveno vojno.
Drži, to sta bila Miroslav Moljk in Anton Žakelj. Izgubila sta življenje v nesreči prav na dan, ko smo se vračali domov. Vračali smo se s položajev na Cesarskem vrhu, kjer smo nekaj dni prej uspešno ustavili kolona tankov, ki je iz kasarne prodirala v Logatec. Naša enota je prišla na pomoč, če bi znova poskušali prebiti barikado.
Torej niso bili iz vojašnice v Logatcu?
Ne, iz tedanje tankovske vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki. Tankovska brigada je sicer šla ven že prvi dan vojne in potem razpadla po poti. Nekaj na Brniku, nekaj v Trzinu.
Nekaj na Toškem čelu?
Tudi. No, v vojašnici so še vedno ostale podporne enote, topničarji. Potem ko so naš teritorialci zasedli skladišče orožja in streliva v Borovnici, smo lahko oborožili še več ljudi. Tako je bila vpoklicana tudi naša enota in poslana v Vrhniko. Razporedili smo se okoli vojašnice in jo trdno blokirali. Po poskusu preboja barikade proti Logatcu so našo enoto poslali na pomoč.
Tam smo bili do 12. julija popoldne. S tovornjakom se odpeljali in potem je počilo. Nesreča. Anton in Miroslav sta bila mrtva, nekaj ranjenih, preostali pa dodobra pretreseni, a živi.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
