»V novi reviji Demokracija razkrivamo, kako globoka država spletkari po volitvah in skuša sestaviti zavezništvo poražencev. Razkrivamo zlatega dečka udbomafije in ozadje nekaterih skrivnostnih umorov. Pišemo, kako so naši predniki ubranili Evropo pred Turki. Objavljamo intervjuja z veteranoma vojne za Slovenijo Zoranom Dernovškom in Tomažem Kladnikom. Vabljeni k nakupu Demokracije! Šestnajst strani več za isto ceno!«
Padli prvi mož finančnega holdinga Sava, d. d., Matej Narat spet sedi v upravnem odboru Save, piše na spletni strani družbe. Sodeč po spletni strani Save je v upravnem odboru predstavnik zaposlenih (v družbi jih je deset), Ajpes je začetek njegove nove funkcije datiral z 31. oktobrom lani. Narat je za časnik Delo iz imperija člana Kučanovega Foruma 21 Stojana Petriča dva tedna kasneje svojo novo funkcijo zamolčal, ko je govoril: »Zdaj sem svetovalec izvršnega direktorja holdinške družbe Sava, opravljam pa tudi funkciji člana nadzornega sveta Save Turizma in Hotelov Bernardin. Moja primarna naloga je konsolidacija treh turističnih družb pod okriljem Save, kar je skladno z veljavnim načrtom finančnega prestrukturiranja in vladno strategijo razvoja turizma v prihodnje.« Vrstniki se spominjajo, da je ljubljenčka oldboysov iz Foruma 21 Narata nekdanja šefinja banke SKB in redna gostja omizij Foruma 21 Cvetka Selšek, ki mu je dala službo, klicala kar »moj Matej«. V Petričevem mediju so ga poimenovali »princ levice« …
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V novi številki reviji Demokraciji preberite še:
Višegrajske države nas dohitevajo in prehitevajo
Republika Slovenija je daleč od zgodbe o uspehu, razlog za to pa je, da so tranzicijske vlade izvajale gradualizem, namesto da bi izvedle potrebne reforme, zato nas druge tranzicijske države že močno prehitevajo. Prehitevanje se kaže tudi v kazalnikih bruto domačega proizvoda (BDP) po kupni moči, kjer nas je Češka na primer prehitela že pred dvema letoma. Dobro gre tudi državam Višegrajske skupine in posameznim baltskim državam, kar pa je po mnenju poznavalcev razmer presenečenje samo za slovenske tvorce in častilce gradualistične ekonomske politike. Ti so namreč politiko gradili na počasnem in postopnem uveljavljanju reform z odločanjem, ki je spominjalo na samoupravljanje, vloga sindikatov pa je bila in je še vedno zelo velika.
Predvolilne in povolilne prevare levice
Ob zmagi Demokratične opozicije Slovenije – DEMOS spomladi leta 1990 na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovi vojni in nastopu prve demokratično izvoljene vlade pod vodstvom Lojzeta Peterleta, smo mislili, da je konec s postkomunistično levico. A smo se pošteno ušteli. Sestop Zveze komunistov Slovenije pod vodstvom zadnjega šefa CK ZKS Milana Kučana z oblasti konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil samo predstava za javnost, predvolilna prevara, ki je vključevala preimenovanje partije v Stranko demokratične prenove (ZKS-SDP) in »fasadno« predvolilno geslo Evropa zdaj!
Sedemindvajset let slovenske državnosti
V ponedeljek, 25. junija, bo Slovenija zaznamovala 27 let svoje državnosti. Na ta dan leta 1991 je slovenski parlament sprejel ključne dokumente slovenske državnosti: temeljno ustavno listino (z ustavnim zakonom za njeno izvedbo) in deklaracijo o neodvisnosti. Samo dan prej pa je z amandmaji k stari republiški ustavi Slovenija dobila novo zastavo in grb. Takoj po sprejetju ključnih dokumentov slovenske osamosvojitve so slovenski republiški organi prevzeli tudi t. i. efektivno oblast, polno suverenost na slovenskem ozemlju, tudi tam, kjer je ta oblast pripadala Beogradu. Seveda ne povsem, kajti Slovenija takrat še ni bila mednarodno priznana, na njenem ozemlju pa je bila JLA, vojska torej, ki je bila dirigirana iz Beograda in je začela v polnosti izvajati oboroženo agresijo proti novi državi.
Intervjuja: Zoran Dernovšek in dr. Tomaž Kladnik
»Tu ne gre za intimno opcijo, gre za pripadnost mafijskim klanom. Če si ‘naš’, ti je dovoljeno vse, če nisi, si kaznovan za vse na vse mogoče načine. Tudi sam sem bil deležen takih napadov, saj sem zavrnil kar nekaj ‘nespodobnih povabil’, da se vključim v katerega od teh klanov. Poštenje lahko izgubiš samo enkrat,« je v pogovoru dejal Zoran Dernovšek, ki ga poznamo iz vojne za Slovenijo, ko je s prvo sestrelitvijo zračnega plovila v jugoslovanskih vojnah preprečil uničenje učnega centra na Igu in naselja Ig. Pogovarjali smo se tudi s polkovnikom Slovenske vojske in zgodovinarjem, izr. prof. dr. Tomažem Kladnikom, načelnikom, dekanom katedre vojaških ved ter predavateljem na Centru vojaških šol v Mariboru in na Univerzi v Mariboru.
Kako so Kranjci preprečila turško invazijo
Pred 425 leti so bili Kranjci udarna pest vojske, ki je razbila turško invazijsko armado. Zmaga v bitki pri Sisku je odmevala po vsej tedanji Evropi. Po štirih stoletjih se soočamo z novo invazijo, nasprotnik in cilji so isti, le način, kako to doseči, je nekoliko spremenjen. V tem tednu, 22. junija, bomo zaznamovali 425-obletnico bitke pri Sisku, enem velikih mejnikov iz dobe srednjeveških turških vpadov. Zmaga, ki so jo krščanske sile dosegle nad invazijsko mohamedansko vojsko, je poleg vojaškega imela velik moralni pomen. Bila je znak, da se tok obrača in da se bodo vpadi na evropsko ozemlje, ki so prinašali smrt in uničenje, nehali. Trajalo je sicer še okoli sto let, da je bila turška ofenzivna moč dokončno zlomljena, vendar pa je bila bitka pri Sisku znanilec začetka konca ekspanzije srednjeveškega turškega imperija.
Vabljeni k branju zanimivih kolumn! Vabljeni k nakupu Demokracije!
