Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da lahko le s skupnimi močmi premagamo prihajajoči tretji val epidemije novega koronavirusa, ki nas čedalje bolj ogroža. Pišemo o grobem cenzuriranju predsednika slovenske vlade Janeza Janše s strani liberal-socialistov v Bruslju in vzponu kulturnega marksizma, ki uničuje Evropo in njene narode. Objavljamo velikonočni intervju z duhovnikom Janezom Turinekom in koroškim Slovencem Vladimirjem Smrtnikom. Vam pa želimo blagoslovljeno veliko noč! Z Demokracijo boste vedeli več!
Vlada je na nedeljski seji sledila predlogu strokovne skupine in sprejela stroge omejitvene ukrepe, s katerimi želi zajeziti nadaljnje širjenje novega koronavirusa. Ukrepi veljajo od danes, 1. aprila, do vključno 11. aprila. Med drugim se zapirajo šole, nekatere trgovine, kulturne ustanove, verski objekti, gibanje pa se omejuje na regijo prebivališča.
Premier Janez Janša je na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil, da smo v bitki s časom. Tempo cepljenja po njegovih besedah zagotavlja, da bomo tisto stopnjo precepljenosti, ki resno pomaga pri ustavljanju epidemije, dosegli na začetku poletja, do takrat pa je treba sprejeti nekatere dodatne ukrepe predvsem zaradi razširjenosti angleške različice novega koronavirusa.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V reviji Demokracija preberite še:
Groba cenzura bruseljskih kvazi liberalnih socialistov
Predsednik vlade Janez Janša se je konec prejšnjega tedna udeležil videokonference, na kateri je skupina evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic o svobodi medijev in vladavini prava razpravljala o Sloveniji. Skupina, ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), je nadaljevala razpravo o svobodi medijev in vladavini prava v Sloveniji, ki jo je začela 5. marca 2021.
Intervjuja: Janez Turinek in mag. Vladimir Smrtnik
Čas, ko praznujemo največji krščanski praznik veliko noč, je priložnost za poglobitev vere. Zato smo se pogovarjali z župnikom v Senovem Janezom Turinekom, ki bo letos zaznamoval 18 let svojega duhovniškega poklica. Z velikim veseljem se je odzval na naše povabilo na intervju. Z znanim koroškim Slovencem mag. Vladimirjem Smrtnikom pa smo se pogovarjali o glasbi, položaju slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in aktualnem dogajanju v Sloveniji.
Na Plitvicah krvav spopad; v Ljubljani sprejet proračun
Začetek aprila 1991 je bil eksploziven, saj so se dan prej na Plitvicah na Hrvaškem spopadle posebne enote hrvaške policije in milice SAO Krajine. S tem se je »uradno« začela vojna med Hrvati in Srbi na Hrvaškem. Postopoma se je v te spopade vključila še JLA. Spomnimo. Konec marca so srbske uporniške sile pod vodstvom zloglasnega Milana Martića prevzele nadzor nad območjem svetovno znanega narodnega parka Plitvička jezera in od tam pregnale hrvaško vodstvo tega parka.
Žička kartuzija ne more biti kot Disneyland
Obnova nekdanje cerkve sv. Janeza Krstnika v samostanu Žičke kartuzije v javnosti, tudi strokovni, povzroča precej polemik in vprašanj. Proračunski denar za obnovo v višini 2 milijonov evrov je v državnem zboru z dopolnilom k državnim proračunom za leti 2020 in 2021 dosegel poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). Ministrstvo za kulturo je namreč z občino Slovenske Konjice junija 2020 sklenilo dveletno pogodbo za izvedbo projekta statične sanacije ostenja cerkve in njene zastrešitve. A problem je nastal zaradi sporne izbire projekta.
Dr. Prelovšek: Pogreb našega spomeniškega varstva
V Sloveniji zavesti o pomenu kulturnih spomenikov za narodno identiteto skoraj ni, saj pisana beseda še vedno velja za temelj naše samobitnosti. Pač bolj zaupamo tiskanim črkam na papirju. Sodobna doktrina varovanja kulturnih spomenikov se je v Evropi sistematično razvijala od srede 19. stoletja. Njen utemeljitelj pri nas je bil prof. France Stelè, ki je v svojem času veljal za nesporno avtoriteto.
Aprilska vojna in začetek 2. svetovne vojne v Jugoslaviji
Mineva osemdeset let od napada sil osi na Jugoslavijo. Ko je poleti 1940, tik pred kapitulacijo Francije, Italija napadla Francijo in je potem oktobra iz albanskega izhodišča še Grčijo, so se okrepili diplomatski pritiski na Kraljevino Jugoslavijo. Z ene strani si je Velika Britanija – da bi zmanjšala italijanski pritisk v severni Afriki – prizadevala z vključitvijo Jugoslavije v vojno pritegniti na Balkan čim več italijanskih enot, z druge pa sta si Nemčija in Italija prizadevali pritegniti Jugoslavijo v Trojni pakt in tako sprostiti sile iz južne in jugovzhodne Evrope za druga bojišča.
Očitno se pripravlja nov migrantski val
Nemir v grških migrantskih centrih. Povečana koncentracija migrantov ob grško-makedonski meji. Turčija napoveduje odprtje meja po končani pandemiji. Obtožbe na račun grške obmejne straže so del propagandne vojne. Prebivalci grških naselij v pokrajini Idomeni ob grško-makedonski meji poročajo, da na njihovo območje prihaja vedno več migrantov. Lokalne oblasti potrjujejo opažanja lokalnega prebivalstva in menijo, da se v teh prvih pomladnih dneh pripravlja na tako imenovani balkanski migrantski poti nov val migrantov tretjega sveta, ki se želijo dokopati do bogate sociale predvsem zahodnoevropskih držav.
Vabljeni k branju zanimivih kolumn v reviji Demokracija!
Berite Demokracijo! Z revijo Demokracija boste vedeli več!
