V novi reviji Demokracija pišemo o prevarantih iz Kučanovega Foruma 21, dolgi roki globoke države, ki skuša ovirati celo delo parlamentarne komisíje za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, in poskúsu RTV Slovenija, da dodatno finánčno olúpi slovénske davkoplačeválce. S posláncem SDS Francem Breznikom smo govorili o nujni digitalni preobrazbi Slovenije, z Anastazijem Martinčićem pa o mafiji. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Aleksander Mokrovič se je januarja letos odločil svoje prihranke zaradi negotovih gospodarskih razmer naložiti v srebro. Srebro je namreč likvidna stvar in se da takoj prodati ali kupiti. »Vse se je začelo pri podjetju Svet plemenitih kovin v ljubljanskem BTC. »Že prej sem kupoval manjše količine, leta 2014 pa sem kupil večjo količino srebra in plačilo tega je bila speljano čez Estonijo.«
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Ko leva »globoka država« pokaže zobe
Medtem ko premier Marjan Šarec in njegova desna roka Damir Črnčec preko svoje mreže v režimskih medijih sesuvata Bojana Požarja, se »dogaja« tudi v državnem zboru, kjer so njegovi uslužbenki policisti kar sredi parka vročili zahtevo za izročitev gradiva KNOVS. Parlamentarna komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami (KNOVS) je namreč postala tarča policijskega nadzora posebne vrste.
RTV skuša dodatno lupiti davkoplačevalce
RTV Slovenija zadnji dve leti posluje z izgubo, saj ne obvladuje svojih stroškov. Zdaj so v dogovoru z vlado iznašli način, kako na račun davkoplačevalcev povečati svoje prihodke. Plačevali naj bi vsi imetniki računalnikov, tablic in pametnih telefonov, vsi z dostopom do interneta. RTV Slovenija je začela pošiljati pozive gospodinjstvom, ki so doslej RTV-prispevek plačevali le za radijske sprejemnike.
Intervju: Franc Breznik in Anastazije Martinčić
Pogovarjali smo se s poslancem Slovenske demokratske stranke Francem Breznikom, enim glavnih avtorjev resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije, ki jo je prejšnji četrtek poslanska skupina SDS vložila v Državni zbor Republike Slovenije. Pogovarjali pa smo se tudi z Anastazijem Martinčićem, ki so ga bralci spoznali pred leti, ko je bil zaprt kot eden od balkanskih bojevnikov v urugvajskem zaporu Libertad, ki velja za enega najhujših zaporov na svetu.
Zedinjenost parlamentarcev, konec anomalij
Slovenski demokratski stranki (SDS) je z novelo o skupnosti študentov uspelo povezati koalicijo in opozicijo, tako da je novela dobila podporo 81 poslancev, brez glasu proti. Za nadzor nad zakonitostjo in porabo finančnih sredstev študentskih organizacij bo odslej pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije.
Bo Adria tudi v stečaju davkoplačevalska črna luknja?
Nekdanji minister za gospodarstvo Maks Tajnikar se bo v zgodovino slovenske ekonomske modrosti zapisal s stavkom: »Adrio imamo zato, da z njo letamo, ne da bi z njo delali dobiček.« To je ostala mantra upravičevanja dejstva, zakaj država, velika kot predmestje globalne metropole, potrebuje »nacionalnega« letalskega prevoznika. Nesmrtni stavek je danes ob nedavnem predlogu za stečaj našega »nacionalnega« prevoznika spet aktualen.
V znamenju brexita in zahtev po predčasnih volitvah
Na letni konferenci britanskih konservativcev sta glavni temi brexit in predčasne volitve. Veliko je obtožb na račun opozicije in vrhovnega sodišča. Ankete konservativcem dobro kažejo, čeprav so prejeli v zadnjem mesecu več hudih udarcev. V nedeljo so začeli britanski konservativci z letno konferenco, ki je bila letos v Manchestru. Glavna tema konference je bil vsekakor izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije pa tudi priprava na parlamentarne volitve, ki jih želijo konservativci čim prej izsiliti.
»Prihodnost pripada domoljubom, ne globalistom!«
Ameriški predsednik Donald Trump je imel v Generalni skupščini Združenih narodov govor, ki je v nekaterih vidikih zagotovo zgodovinski. Prvič se je zgodilo, da je ugleden voditelj gospodarske velesile na najuglednejšem mednarodnem političnem parketu dvignil svoj glas proti globalizaciji in globalizmu. Nenadzorovana globalizacija je pahnila v revščino številne ljudi vsepovsod po svetu in tudi pri nas, česar se svetovna javnost vse bolj zaveda, slovenska pa za zdaj še bolj malo.
Nevarna tretja invazija islama v Evropo
Prvo invazijo so predstavljali naskoki islama na Sredozemlje in južni del Evrope v stoletjih po Mohamedovi smrti (635) do križarskih vojn (1100−1300), ki so potisnile horde polmeseca nazaj na Bližnji vzhod in afriško celino. Sledila je druga invazija po križarskih vojnah, ko si je Otomansko cesarstvo na višku svoje moči podredilo Vzhodnorimsko cesarstvo, Balkan, del Sredozemlja in začelo naskakovati srednjo Evropo, dokler ni po porazu pred Dunajem (1683) Otomanski imperij opešal in dokončno propadel s prvo svetovno vojno, ko je na njegovih razvalinah nastala današnja Turčija.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
