Ali se na slovenski zemlji znova ponavljajo prizori iz časa turških vpadov? Zadnji dogodki namreč potrjujejo številna opozorila, ki smo jih zadnja tri leta objavljali tudi v tedniku Demokracija – da je treba veliko bolje zavarovati predvsem južno mejo in nasploh omejiti migracije.
Vse od prvega migrantskega vala jeseni 2015 smo izčrpno poročali o težavah, ki jih prinašajo migracije – le s to razliko, da so množice migrantov, takrat večinoma iz Sirije, najprej pritiskale na mejne prehode, slovenska oblast pa jih je namestila v zbirne centre ter nato z avtobusi in vlaki pošiljala naprej v Avstrijo. Že takrat je postalo jasno, da večinoma ne gre za migracije iz humanitarnih razlogov, saj so prihajali v glavnem mladi moški (sposobni za vojsko!), medtem ko je bilo žensk in otrok zelo malo. Migranti, ki so takrat prihajali, so se celo hvalili z novimi mobilnimi telefoni in šopi denarja, ponujeno humanitarno pomoč pa so zavračali.
O tem se v t. i. mainstream medijih seveda ni smelo niti govoriti niti pisati. Zato je bilo toliko več informacij, ki so do ljudi prišle iz alternativnih virov, denimo Twitterja in Facebooka, medtem ko so levičarska omrežja skušala zajeziti tovrstno informiranje z diskvalifikacijami o lažnih novicah in sovražnem govoru.
Migracije veliko stanejo!
Zdi se, da smo se prebivalci Slovenije navkljub umoru policista leta 2016 (ko je po poročilih medijev »duševno moteni« nemški državljan z mačeto ubil policista iz Brežic, izkazalo pa se je, da je bil »Nemec« v resnici pakistanskega rodu) kar nekako navadili na vse večjo množico migrantov. Posledice so občutili predvsem prebivalci na območju meje s Hrvaško, ki je zelo slabo varovana, zato so ilegalni prehodi migrantov tako rekoč že pravilo.
Glede na namere oblasti, da postavijo nove migrantske zbirne centre v Beli krajini, v Jelšanah blizu Ilirske Bistrice in še kje, so se lokalni prebivalci organizirali v civilne iniciative in zahtevali referendum, ki pa ga je osrednja oblast v Ljubljani prepovedala in lokalne prebivalce postavila pred izvršeno dejstvo − da o svoji usodi ne morejo in ne smejo odločati sami, čeprav dnevno doživljajo tako rekoč gomazenje ilegalnih migrantov, ki za seboj ne puščajo samo smetišč, ampak tudi vlamljajo in nadlegujejo ljudi, tudi v nočnih urah. No, seveda pri tem migrantom pomagajo ne samo lokalni tihotapci, ki na ta račun dobro zaslužijo, ampak tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki se financirajo z davkoplačevalskim denarjem.
Kot smo pisali že v prejšnji številki Demokracije, je voditeljica Pravno-informacijskega centra medijem celo priznala, kako sodelavci te organizacije pomagajo pri usmerjanju migrantov pri ilegalnih prehodih – pri tem pa prepričuje javnost, da to ni nič nezakonitega, ker migranti tako ali tako ne bi mogli legalno vstopiti v državo.
No, zato pa večina ilegalnih migrantov, ki jih zajame policija, zaprosi za azil in tako dobijo status mednarodne zaščite – finančno kritje zanje pa seveda prevzame Republika Slovenija. Lahko si samo predstavljamo, koliko davkoplačevalskega denarja gre v te namene. Številke letijo v nebo!
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
Gašper Blažič, Bogdan Sajovic
