Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija smo pod drobnogled vzeli eno leto Janševe koalicijske vlade, ki se je uspešno soočila s koronakrizo in odbila napade skrajne levice ter omrežij iz ozadja. Objavljamo intervjuja z britanskim ekonomistom Timom Congdonom, ki pravi, da hoče Evropska unija ustvariti evropsko superdržavo, in z italijanskim poslancem v evropskem parlamentu Marcom Dreosto, ki opozarja na dvoličnost Evropske komisje v primeru svobode medijev. Spomnili smo se, kako je srbski del zveznega predsedstva marca 1991 s pomočjo JLA skušal v Jugoslaviji izvesti državni udar. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Premier Janez Janša je minuli četrtek po seji Sveta za nacionalno varnost, na kateri so govorili tudi o širjenju novega koronavirusa, dejal, da smo virus sposobni ustaviti. »To smo dokazali že spomladi. Vprašanje je, kakšno ceno bomo plačali za to. Ta ni odvisna od vlade, ki je sprejela zadostne ukrepe, ampak od tega, ali bomo ukrepe spoštovali.«
Svet za nacionalno varnost (SNAV) ocenjuje, da smo v tem trenutku na prelomni točki, ko lahko še z mehkimi ukrepi brez večjega ustavljanja javnega življenja in gospodarstva ustavimo širjenje virusa in na ta način preprečimo, da bi za to plačali enako visoko ceno, kot smo jo plačali spomladi. Zato poziva državljane, naj v celoti upoštevajo ukrepe, sprejete za boj proti širjenju novega koronavirusa. Janša je dodal, da SNAV tudi ocenjuje, da pri sprejetih ukrepih ni nobenih razhajanj med vlado in stroko.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V reviji Demokracija preberite še:
Leto dni nove vlade: trdo delo obrodilo sadove
Vlada pod vodstvom Janeza Janše je prisegla pred letom dni, natančneje 13. marca 2020, in takoj začela z delom. To, kar se je dogajalo v zadnjem letu, pa se ne da primerjati s katerim koli letom ali delom prejšnjih vlad v zgodovini naše države. Spopad z epidemijo novega koronavirusa je v tem letu vladi pobral 80 ali celo več odstotkov energije in tudi časa. Na to je ob obletnici spomnil tudi predsednik vlade Janez Janša in med drugim dejal: »Glede na to, koliko smo se ukvarjali s posledicami in z omilitvijo posledic ter zajezitvijo širjenja epidemije, in ko ta čas izmerimo, vidimo, da je marsikaj, kar bi se lahko naredilo glede na cilje v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno oziroma je v tem trenutku pred nami.«
Janša članstvu SDS: Odločno in pogumno naprej
»Namesto sodelovanja pri boju z epidemijo je destruktivna leva opozicija od aprila 2020 naprej grozila z nezaupnico. Nasprotovala je praktično vsem ukrepom, ki so bili enako kot drugje po Evropi sprejeti za ustavljanje epidemije,« je predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša ob prvi obletnici desnosredinske vlade zapisal v pismu članom in članicam največje politične stranke SDS. Pismo z naslovom Odločno in odgovorno naprej objavljamo v celoti.
Intervjuja: Tim Congdon in Marco Dreosto
Z britanskim ekonomistom Timom Congdonom smo se pogovarjali o ekonomskih posledicah brexita, o zdajšnji pandemiji in njenih vplivih na ekonomijo ter drugih aktualnih temah. Pogovarjali smo se tudi z italijanskim poslancem v Evropskem parlamentu Marcom Dreostom, ki prihaja iz Furlanije Julijske krajine in je član Severne lige. Na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta prejšnji teden, ko se je vodila vsiljena tema o domnevni nesvobodi medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji, je bil eden od poslancev, ki je komisarki Jourovi nalil čistega vina in s prstom pokazal na teme, o katerih bi moral evropski parlament razpravljati, da bi bil vsaj malo verodostojen in ne samo orodje za politično obračunavanje s svojimi nasprotniki.
Ali drsimo v nov epidemični val?
Direktor NIJZ Milan Krek je na novinarski konferenci opozoril na naraščanje števila okužb z novim koronavirusom v svetu in v Evropi, ki napoveduje tretji epidemični val. Tudi v Sloveniji smo po njegovih besedah še »globoko v epidemiji«. Dvanajstega marca lani dni je bila razglašena epidemija COVID-19. Število okuženih se je takrat v tednu po prvem potrjenem primeru okužbe povečalo na skoraj sto. V zadnjem letu je bila Slovenija več kot 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji, ki jo spremljajo
Poskus vojaškega udara v Beogradu marca 1991
Sredi marca 1991 so se razmere v Jugoslaviji zaostrile. Še posebej napeto je bilo v jugoslovanski prestolnici Beogradu, kjer so protestirali študenti in opozicija, generali pa so poskušali dobiti v predsedstvu SFRJ zeleno luč za uveljavitev izrednih razmer. Po jugoslovanski ustavi je bilo Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije najvišja zvezna državna institucija, ki je začela delovati po smrti jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita 4. maja 1980.
Politični radikalizem v Sloveniji samo z leve
Iz opozicije ves čas in od slovenskih osrednjih medijev občasno poslušamo zgodbice o tem, kako je slovenska desnica radikalna oz. radikalizirana. Gre seveda za čiste laži in manipulacijo, ki z resnimi politološkimi kategorijami nimajo nič. V Sloveniji radikalizem prihaja kvečjemu z leve. Očitanje radikalnosti je v današnjih časih vsiljene politične korektnosti svojevrsten bojni klic proti političnemu nasprotniku in poskus medijskega umora politične konkurence. V prispevku pojasnjujemo, kakšna je razlika med radikalno politiko in da je včasih razlika med levo in desno politično kategorijo lahko tudi zabrisana.
Množične migracije v Evropo spet naraščajo
Migrantska kriza se nadaljuje že šesto leto. Najbolj obremenjeni sta Španija in Italija. Ob boljšem vremenu vse več aktivnosti tudi na balkanski poti. Močno obremenjena tudi Bosna in Hercegovina, kjer se migranti potikajo po ulicah in prebivajo v zapuščenih stavbah. Tudi v Sloveniji vsak dan novi primeri ilegalnih migrantov. Migrantska kriza se nadaljuje tudi v letu 2021. Množične migracije v Evropo še naprej potekajo predvsem čez Sredozemlje po morju, ob lepšem in toplejšem spomladanskem vremenu pa je vse več gibanja tudi na balkanski poti, ki vodi v Slovenijo.
Vabljeni k branju zanimivih kolumn v reviji Demokracija!
Berite Demokracijo! Z revijo Demokracija boste vedeli več!
