Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija razkrivamo, kako poskuša Levica v imenu povsem zgrešene ideologije zanetiti novo komunistično revolucijo tako pri nas kot v svetu. Pišemo o levičarski balkanski navezi, ki s podtaknjenimi dokumenti blati slovensko vlado pred predsedovanjem Evropski uniji, in dvojnih merilih v sodstvu, ki se kažejo v delitvi na prvorazredne in drugorazredne sodnike. Objavljamo intervjuja s poslancem SDS mag. Brankom Grímsom in vodjo strokovne posvetovalne skupine za COVID-19 dr. Matejo Logar. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Če smo bili v začetku prvega predsedovanja Slovenije Evropski uniji januarja 2008 soočeni s t. i. washingtonsko depešo, smo tokrat, pred drugim predsedovanjem Slovenije EU, soočeni s t. i. non-paperjem, ki ga je slovenska levica izkoristila za blatenje Slovenije v tujini. Spomnimo. Časnik Dnevnik je 25. januarja 2008 objavil članek z naslovom »Fried: Slovenija naj prva prizna Kosovo«, in sicer z vsebino diplomatske depeše glede pogovorov med diplomati Slovenije in ZDA, javnosti znane kot washingtonske depeše
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Levica načrtuje novo komunistično revolucijo
Med jurišniki, ki prednjačijo v želji po uvedbi socializma, zdaj ga imenujejo ekosocializem, karkoli že naj bi ta izraz pomenil, je stranka Levica. Njo so strici iz ozadja, globoke države, poslali v prve bojne vrste. Pri tem se nihče ne slepi, da za njimi ne stojijo tudi pravoverni člani Socialnih demokratov (SD), naslednice komunistov in komunistične partije. V programu Levice gre za odkrito rušenje ustavnega reda naše države, na kar je na družbenih omrežjih opozoril Janez Janša, predsednik vlade in predsednik SDS.
Odgovorni: Dobava cepiv se bo povečala
Posvetovalna skupina za cepljenje je ocenila, da je cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca primerno za vse osebe, starejše od 18 let, brez omejitev, je nedavno potrdil član posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Alojz Ihan. Enakega mnenja je vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Po njenih navedbah bodo tako s cepivom AstraZenece cepili vse starejše od 18 let »po siceršnjih prioritetah«.
Intervjuja: Branko Grims in Mateja Logar
Dogajanje v Evropski uniji ter na relaciji med Brusljem in Ljubljano sproža številna vprašanja o prihodnosti Evrope in Slovenije. Naš sogovorec mag. Branko Grims, dolgoletni poslanec SDS, je ob tem brez dlake na jeziku govoril o kulturnem marksizmu, ki ogroža našo civilizacijo. »Sem zelo velika zagovornica cepilnega potrdila in
ugodnosti iz tega naslova takrat, ko bo cepiva toliko, da se bo lahko cepil vsak, ki si to želi,« nam je v pogovoru za Demokracijo zaupala specialistka infektologinja na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na medicinski fakulteti dr. Mateja Logar, ki vodi strokovno posvetovalno skupino za COVID-19.
»Prvorazredni in »drugorazredni« sodniki
Slovensko pravosodje je znova dokazalo, da uporablja dvojna merila, ena veljajo za prvo- in ena za drugorazredne državljane in zaposlene v tretji veji oblasti. Če si del »posvečenih«, se ti ne more zgoditi nič, pa čeprav blatiš in žališ ljudi. Ena zadnjih primerov sta zdaj že nekdanji sodnik Zvezdan Radonjić in sodnica Urška Klakočar Zupančič. Pri prvem so neizprosni, drznil si je namreč okrcati pravosodje in govoriti o nedopustnih pritiskih globoke države. Pri drugi, ki je »njihova« pa so ji spregledali vso njeno primitivnost in puhlost.
Sistematičen pristop k osamosvojitvi leta 1991
Aprila 1991 je bil čas, ko se je kljub številnim političnim pretresom in napetostim tako v razpadajoči Jugoslaviji kot v Sloveniji sistematično pristopilo k osamosvojitvenim prizadevanjem. Nastal je Integralni projekt osamosvojitve Republike Slovenije. V sredo, 3. aprila 1991 naj bi se bil po spominu Igorja Bavčarja prvič sešel ožji vladni krog in se odločil za začetek načrtnega projekta osamosvojitve. Temu sestanku so sledile projektne skupine, ki so pripravljale osamosvojitev. Bavčar: »Sestanku so 9., 10., 11. in 12. aprila na Brdu pri Kranju sledile seje projektnih skupin, ki so pripravljale osamosvojitev.
»Naredili zrelostni izpit za samostojno življenje«
Premier Janez Janša je v ponedeljek na slovesnosti ob 30. obletnici sprejetja zakona o vojaški dolžnosti spomnil na težko postopkovno pot sprejemanja zakona. Tako danes kot tedaj pa po njegovi oceni pri takih odločitvah potrebuješ tri stvari: znanje, pogum in odločnost. Spomnimo. Postopno oblikovanje novega obrambnega sistema in lastne vojaške sile je pomenilo pomemben del priprav na dejansko osamosvojitev Slovenije, ki je bilo zaradi nasprotovanja doma in v tujini vodeno posebej pazljivo
So bili celjski grofje morda res Slovenci?
Pogreb britanskega princa Philipa je »kriv«, da smo se na Slovenskem spet začeli spet več spraševati o tem, kje so naše plemiške rodbine – če jih seveda sploh imamo. V zavesti Slovencev je namreč ostalo prepričanje, da svojih plemičev pravzaprav nikoli nismo imeli in da smo bili praktično vedno pod tujo krono. Plemiške družine, ki so poseljevale slovensko ozemlje, naj bi bile v glavnem nemškega rodu, medtem ko smo Slovenci »narod hlapcev« ali celo »dunajski kočijaži«, kot so se norčevali iz nas konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Trinajst levičarskih pravil Saula Alinskega
Levica se danes poslužuje taktik političnega teoretika Saula Alinskega, ki je napisal knjižico Pravila za radikalce. V skladu z njegovimi nasveti je njena strategija posmehovanje vsem, ki imajo nasprotna stališča. Alinsky je postavil temelje za ideologijo »woke«, vplival pa je tudi na Hillary Clinton. Levičarji že skoraj sto let pomikajo Overtonovo okno sprejemljivega. Ideje, ki so veljale včasih za radikalne, postajajo danes splošno sprejemljive. Nekoč marginalne skupine dobivajo osrednjo vlogo v zahodnih družbah, hkrati pa smo priča tudi normalizaciji dekadentnih in nenaravnih načinov življenja.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
