Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija razkrivamo, kako levičarski politični aktivisti in kvazi neodvisni novinarji izvažajo številne laži o Republiki Sloveniji v tujino in zakaj napadajo slovensko-evropski načrt za okrevanje in odpornost. Mineva eno leto od trenutka, ko je postalo jasno, da bo naša država končno dobila sposobno desnosredinsko vlado, a s tem tudi rušilno opozicijo. Objavljamo intervjuja z vodjo poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem in državnim sekretarjem za mednarodno komuniciranje v uradu predsednika madžarske vlade Zoltánom Kovács-om.
Projekt »nekonstruktivne brezupnice« levi ekstremistični opoziciji v Državnem zboru Republike Slovenije ni uspel, zato je ta začela uporabljati druge, zelo pritlehne prijeme, katerih namen je nagajanje aktualni vladi pod vodstvom Janeza Janše, in to v času pred našim predsedovanjem Svetu Evropske unije, ki bo v drugi polovici letošnjega leta.
Eno zadnjih tovrstnih pritlehnih dejanj je bil zavajajoč članek, ki so ga slovenski levičarji prek bruseljskega spletnega časnika Politico posredovali svetovni javnosti. V njem svet strašijo pred domnevno stalinistično diktaturo predsednika slovenske vlade Janeza Janše, češ da s svojo jekleno roko duši svobodo govora v slovenskih medijih. V članku je navedena kopica zavajajočih trditev o grožnjah slovenskim novinarjem, domnevnih pritiskov na nacionalno RTV, Slovensko tiskovno agencijo in tudi nameravano spremembo medijske zakonodaje. Odgovorov slovenske vlade, ki so objavljeni na njeni spletni strani, pa ideološki kolegi s Politica v svojem nepristranskem slogu novinarskega neprofesionalizma niso objavili.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Eno leto normalne vlade in nenormalnih nasprotnikov
Letošnji trinajsti marec ne bo samo v znamenju osme obletnice izvolitve papeža Frančiška, ampak tudi prve obletnice izvolitve sedanje vlade, ki jo vodi Janez Janša. Gre za tretjo vlado pod njegovim vodstvom doslej, čeprav so mnogi pred tem napovedovali, da je njegova politična pot končana. No, dejstvo je, da bi morala Slovenija takšno vlado dobiti že takoj po volitvah leta 2018, če bi bile razmere normalne – vendar niso bile.
Pozor! Epidemije koronavirusa še ni konec!
Dosedanja vodja svetovalne skupine za COVID-19 Bojana Beović meni, da se epidemiološka situacija v Sloveniji ugodno izboljšuje, kar je posledica izvajanja ukrepov pred tremi tedni. Lahko pa prehitro in pretirano sproščanje ukrepov sproži tretji epidemični val. Ob prehitrem ali preobsežnem sproščanju omejevalnih ukrepov lahko pride tretji val epidemije COVID-19 tudi brez večjega pojava novih, sicer bolj kužnih različic novega koronavirusa v državi, je prejšnji teden opozorila Bojana Beović.
Intervjuja: Danijel Krivec in Zoltán Kovács
O neuspeli »konstruktivni nezaupnici« smo se pogovarjali z vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Danijelom Krivcem. Pri tem nas je zanimalo, kako bo dogajanje zadnjih dni vplivalo na delovanje vlade, opozicije in državnega zbora. Pogovarjali pa smo se tudi z dr. Zoltánom Kovácsem, državnim sekretarjem za mednarodno komuniciranje v uradu predsednika madžarske vlade, ki je tudi vladni komisar, zadolžen za izvedbo razstave »One with nature« in dogodke okoli nje. Letos jeseni bodo namreč v Budimpešti organizirali razstavo Eno z naravo (»One with nature«).
Razprave o federaciji, konfederaciji in razdružitvi
Po uspelem slovenskem plebiscitu decembra 1990 so se v prvih mesecih leta 1991 v razpadajoči socialistični Jugoslaviji nadaljevale brezplodne razprave o tem, kako naj bo v prihodnje državnopravno urejena ta umetna večnacionalna država. V Beogradu so se 10. januarja 1991 sešli predstavniki jugoslovanskih republik in se začeli pogovarjati o prihodnosti skupne federacije. Pri tem so se strinjali, kot je zapisala Rosvita Pesek v knjigi Skupščinski koraki k samostojni Sloveniji, z začetkom iskanja rešitev, ki ne bodo temeljile na popravljanju starih, ampak na iskanju novih poti.
Kako star je v resnici slovenski jezik
V eni od prejšnjih številk Demokracije smo pisali o tem, da se je beseda »Slovenija« (ali njene tedanje latinske ustreznice) pojavila že zelo zgodaj. Zato se postavlja vprašanje, kakšen jezik so govorili tedanji prebivalci regije, ki so jo imenovali Sclavinia. Za zdaj je znano, da je slovenščina, kot jo poznamo danes, derivat praslovanščine, skupnega jezika vseh Slovanov torej. Vendar zaradi pomanjkanja pisnih virov ni jasno, kakšen je bil ta jezik v praksi. To lahko sklepamo le na podlagi ugotovitev primerjalnega slovanskega jezikoslovja.
Tadej Ian: Idiotizem novega anarhizma
Nekateri na levem političnem polu menijo, da je sodobni anarhizem, v katerega se radi zatekajo mladi radikalni levičarji, poživitev uspavanega levega političnega pola. Toda v resnici gre za dezorientirane mlade ljudi, ki ne vedo, kaj bi s seboj, in se predajajo spačeni levi politični ideologiji. Čeprav se je Marxov vidik komunizma v radikalno levi politični misli 19. stoletja izkazal za najbolj uspešnega, kar se je izkazalo v tragičnih komunističnih revolucijah 20. stoletja, to še zdaleč ni bila edina leva radikalna ideologija.
Za odpravo prikrivanja nacionalnosti kriminalcev
V Zürichu policija skriva nacionalno pripadnost kriminalcev. Ljudje nameravajo z referendumom doseči odpravo tega prikrivanja. V Neuchatelu staroselci zagrozili z ustanovitvijo »samozaščite« proti migrantskem kriminalu. Migrantski kriminal je vseevropski problem. Prebivalcem največjega švicarskega mesta Züricha in istoimenskega kantona je dokončno prekipelo zaradi kriminala, ki ga zganjajo ilegalni migranti. Švica je ena od držav, ki so zelo želeni cilj za migracije in migrantov v tej bogati državi je okoli četrtina prebivalstva. Velik del teh migrantov sicer prihaja iz evropskih držav.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
