Piše: M. B.
V novi številki revije Demokracija ugotavljamo, da je Republika Slovenija kljub koronakrizi po vseh makroekonomskih kazalnikih med najboljšimi državami znotraj Evropske unije. Pišemo o levičarskih mračnjakih, ki grozijo z novo revolucijo, in o levičarski medijski vojni proti vladi, ki čedalje bolj spominja na ravnanja nacionalnih socialistov pred drugo svetovno vojno. Objavljamo intervjuja z generalnim direktorjem slovenske policije dr. Antonom Olajem in poslancem Slovenske demokratske stranke mag. Dejanom Kalohom. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!
Pogovarjali smo se z dr. Antonom Olajem, generalnim direktorjem policije. Vodi jo od 29. januarja letos. Svojo karierno pot v njej je začel leta 1981, tako da je že vse življenje povezan z njo. Še danes verjame, da je opravljanje policijskega dela predvsem poslanstvo pomagati ljudem v skupnosti. Je veteran vojne za Slovenijo, predavatelj in avtor več znanstvenih člankov s področja mednarodnega javnega prava in ustavnega prava.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Slovenija po vseh kazalnikih med najboljšimi v EU
Slovenija je najtežje leto v času 30-letne samostojnosti, povezano z epidemijo novega koronavirusa COVID-19, ki je prinesla tudi največjo svetovno gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, kljub izredno težkim razmeram končala zelo pozitivno. Makroekonomski kazalniki kažejo, da smo med najboljšimi v Evropski uniji. Tako po kazalniku brezposelnosti kot padcu bruto domačega proizvoda smo med sedmimi najboljšimi državami članicami EU (27). Tudi napovedi za naprej so zelo dobre in razveseljive.
Mračnjaki; od bioterorizma do obujanja revolucije
Od medijskega konstrukta maske in respiratorji so lani ulice sredi vrhunca epidemije zavzele skupine levičarskih skrajnežev. Takrat smo dobili odgovor na vprašanje, ali bi slovenski socialisti leta 2020 naredili isto kot leta 1945. Odgovor je: bi. Komunistično revolucijo je zamenjalo bioteroristično delovanje levih političnih strank, njim naklonjenih medijev in na proračun priklopljenih interesnih skupin. Cilj je bil jasen. Primarno padec vlade. Sekundarno sabotaža vladnih ukrepov proti koronavirusni bolezni za vsako ceno, saj so mrtvi bonus, ki proizvaja potencialno protivladne svojce preminulih.
Epidemija: V Sloveniji cepljena petina ljudi
Medtem ko smrti zaradi COVID-19 med starostniki in prebivalci domov za starejše, ki so bili med prioritetnimi skupinami za cepljenje, skoraj ni več, pa vodjo svetovalne skupine za cepljenje Bojano Beović moti, da za COVID-19 vsak dan umirajo 60 ali 70 let stari ljudje. Kampanja cepljenja proti COVID-19 v Sloveniji je dosegla dva mejnika. Po podatkih na spletnih straneh NIJZ je 2. maja bilo s prvim odmerkom cepiva v državi cepljenih 426.043 ljudi, kar je okoli 20,4 odstotka vseh prebivalcev. Dva odmerka cepiva je medtem prejelo 211.199 oseb ali 10,1 odstotka prebivalstva.
Drugi intervju: poslanec SDS mag. Dejan Kaloh
O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji smo se pogovarjali s poslancem Slovenske demokratske stranke Dejanom Kalohom, ki je znan kot precej glasen in prodoren mariborski poslanec. Je tudi predsednik MO SDS Maribor. Leta 2018 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca DZ RS. Je predsednik preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler ter drugi ter član odbora za pravosodje in Knovsa. V preteklosti je bil publicistično zelo dejaven. Napisal je več odmevnih knjig: Od partije do Patrie, Milan Kučan: Ko boter spregovori o sebi, Od Nagodeta do Janše − Kronika novodobnega montiranega sodnega procesa Patria.
30 let po prelomnem sestanku in maj 1991
V prejšnji številke revije Demokracija smo natančno pisali o prelomnem sestanku na Račjem otoku na Brdu pri Kranju 28. aprila 1991. Trideset let kasneje so se tega srečanja s slavnostno prireditvijo in z odkritjem spominskega znamenja spomnili udeleženci tega srečanja. Spomnimo. Šlo je za sestanek koalicije Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika, na katerem so potrdili zavezanost uresničevanju plebiscitne odločitve o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji ter se dogovorili, da pospešijo ključne korake v procesu slovenskega osamosvajanja.
Slovenstvo: So (bili) kajkavci res Slovenci?
Ko se sprašujemo o tem, do kod je segal slovenski etnični prostor na jugovzhodni strani, debata pogosto nanese na kajkavščino, eno od treh velikih narečnih skupin na Hrvaškem (poleg štokavščine in čakovščine). Kajkavščina je namreč od vseh treh skupin najbližja slovenskemu jeziku, zaradi česar se pojavljajo tudi teorije, da so govorci kajkavskega narečja izvorno pravzaprav Slovenci – vsaj tisti ob meji s Slovenijo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo danes okoli milijon in tristo tisoč govorcev kajkavščine, večinoma na severozahodu Hrvaške. Glavno območje kajkavščine je tako v Međimurju, Zágorju, prek Zagreba vse do Karlovca.
Medijska državljanska vojna, ki jo »kuri« levica
V Sloveniji divja medijska državljanska vojna. Levo usmerjeni mediji so z nastopom dela aktualne vlade (in že prej) sprožili agresijo, katere namen je onemogočenje demokratično izvoljene oblasti in dela volivcev, ki so za to oblast glasovali. Državljanska vojna je po definiciji nasilen spopad organiziranih skupin. Tisti, ki sprožijo državljansko vojno, so se namenili prevzeti moč v državi oziroma spremeniti vladno politiko. Običajno je ena stran vladna, druga pa ji nasprotuje.
Dolgotrajna pot do zgodovinske resnice in sprave
V nedavni izjavi SAZU o spravi smo lahko prebrali, da je bil v etičnem smislu »upor proti okupatorju upravičen, da sta bila polastitev narodnoosvobodilnega boja (NOB) s strani komunistov in z njo povezan revolucionarni teror neupravičena, da je bil odpor proti temu terorju upravičen in da je bila pri tem oborožena kolaboracija z okupatorjem neupravičena«. Pa »da so bili na obeh straneh storjeni zločini in da med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisočev domobrancev in civilistov, ki ga je zakrivila oblast takoj po koncu vojne«.
Pripravlja se novi pakt o migracijah in azilu
Evropska komisija hoče sprejeti nov pakt o migracijah in azilu, ki je pravzaprav nadaljevanje marakeške deklaracije. Paktu nasprotuje evropska domoljubna organizacija, ki želi s peticijo preprečiti njegovo sprejetje. Nevarnosti multikulture se zavedajo tudi francoski generali, ki so pred kratkim v javnem pismu pozvali politike k ukrepanju. Konec leta 2018 je več držav, vključno s Slovenijo, pristopilo k marakeški deklaraciji oziroma h Globalnemu paktu Organizacije združenih narodov za »varne, urejene in zakonite migracije«.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
