22.9 C
Ljubljana
sobota, 31 julija, 2021

V novi reviji Demokracija: 30 let samostojne Republike Slovenije! Vojna za obrambo slovenske suverenosti! Vlada sprejela pomembne nove zakone! Kongres SDS z jasnimi programskimi resolucijami! Intervjuja: Janez Janša in Marjan Fekonja

V novi številki revije Demokracija pišemo o napetih dnevih pred osamosvojitvijo Slovenije, dnevu D, vojni za obrambo slovenske suverenosti in zmagi nad agresorsko jugoslovansko armado. Predstavljamo vsebino pomembnih zakonov, ki jih je sprejela vlada in bodo dolgoročno pozitivno vplivali na prebivalstvo. Objavljamo poročilo s kongresa Slovenske demokratske stranke in intervjuja z ministrom za obrambo v času osamosvajanja in s predsednikom vlade Janezom Janšo ter s članom republiške koordinacijske skupne, ki je vodila obrambo Republike Slovenije, mag. Marjanom Fekonjo. Z Demokracíjo bóste védeli vèč!« 

Urednik Demokracije Jože Biščak: Domoljubje je ljubezen do domovine, je spoštovanje domovine, je kulturna dediščina in tradicija naših dedov in babic. Stoletja so predniki hrepeneli, da bi domovina prešla tudi v državo; da bi geografsko zaokrožili slovenstvo in sami upravljali z domovino. Hude preizkušnje so nas čakale na tej poti. Z ljubeznijo do naroda, tradicije, vere in kulture smo preživeli tudi komunizem, najhujšo obliko totalitarizma, in dočakali 25. junij 1991, dan, ki ga danes slavimo kot dan državnosti, ko praznujemo samostojnost in suverenost.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija! 

V tokratni reviji Demokracija preberite še: 

Vojna za obrambo slovenske suverenosti 

V sredo, 26. junija 1991, je bil v okviru slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti države Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani prvi postroj častne enote TO. Enoto so sestavljali vojaki, podčastniki in častniki obeh učnih centrov. Poveljujoči častnik na slovesnosti je bil podpolkovnik Anton Krkovič. V torek, 25. junija 1991, zvečer je slovenska skupščina sprejela ključne osamosvojitvene akte, s čimer je Republika Slovenija uradno postala samostojna in neodvisna država v osrčju Evrope.

Vlada sprejela pomembne nove zakone

Vlada pod vodstvom Janeza Janše je prejšnji četrtek na maratonski seji sprejela šest za državo in državljane zelo pomembnih zakonov. Pri tem je sprejela interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu, v okviru katerega bomo državljani prejeli nove turistične bone. Med drugim je sprejela tudi izredno pomemben zakon o dolgotrajni oskrbi in določila investicije v zdravstvu, za kar bo v desetih letih namenjenih 1.943 milijonov evrov. Zakone je zdaj poslala v potrditev v državnih zbor, za interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu predlaga sprejetje po nujnem oz. hitrem postopku.

Intervjuja: Janez Janša in Marjan Fekonja

Pred 30-letnico Republike Slovenije so se v oddaji Pogovori z osamosvojitelji na Nova24TV pogovarjali s predsednikom Slovenske demokratske stranke in predsednikom vlade Republike Slovenije Janezom Janšo. Ekskluzivno objavljamo večji del tega pogovora. Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Fekonjo, ki je kot pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije v okviru priprav na slovensko osamosvojitev leta 1990 organiziral in vodil Manevrsko strukturo narodne zaščite Vzhodnoštajerske pokrajine, leta 1991 pa je bil član republiške koordinacijske skupine, ki je vodila priprave na obrambo in nato osamosvojitveno vojno.

Kongres SDS v znamenju programskih resolucij

V Slovenskih Konjicah je potekal 12. kongres Slovenske demokratske stranke.  Na volilnem kongresu so bili izvoljeni člani izvršilnega in nadzornega odbora stranke za naslednja štiri leta ter predsednik stranke. Poleg volitev ožjega vodstva je bilo predstavljenih tudi 5 resolucij. Kongres je potekal pod geslom »Gradimo Slovenijo« #zate. Janez Janša je bil na kongresu skoraj soglasno ponovno izvoljen za predsednika SDS. Po vnovični izvolitvi in razglasitvi rezultatov volitev dejal: »Najlepša in iskrena zahvala za zaupanje, kot doslej  se bom trudil, da ga upravičim.«

Janez Janša: Naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let!

»V SDS gradimo Slovenijo. Prepiri nas ne zanimajo. Če nas napadajo, se znamo braniti, o tem naj nihče ne dvomi. Močnejši smo kot kadarkoli. A naš pogled je usmerjen v naslednjih 30 let. Usmerjen je v priložnosti, ki jih je več kot kadarkoli doslej. Tudi zaradi nas. Zato gradimo.« To je kratek povzetek govora Janeza Janše, predsednika vlade in predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS), na 12. kongresu SDS, ki je v soboto, 19. junija 2021, potekal v Slovenskih Konjicah.

Postkomunistični sodni obračun osamosvojiteljev

Janez Janša, Tone Krkovič, Igor Bavčar so najbolj znana imena slovenskih osamosvojiteljev, s katerimi globoka država v času samostojne države že ves čas neusmiljeno obračunava. Vse po sistemu najprej diskvalifikacija, če to ni dovolj, likvidacija. Znano? V Sloveniji vemo, da osamosvojitev Slovenije ni bila Kučanova najintimnejša želja in je naredil marsikaj, da do nje ne bi prišlo. To dokazuje njegova retorika, vendar pa to niti njemu niti nobenemu drugemu ne daje pravice do neusmiljenega preganjanja tistih, ki so se za osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega jarma, totalitarnega režima, bojevali z vsem srcem, z vsemi močmi.

Napeti dnevi pred osamosvojitvijo in dan D

Pred tridesetimi leti je bilo v dneh pred osamosvojitvijo zelo napeto, saj smo bili priča stavkam, hkrati pa nagajanju leve opozicije, ki se še vedno ni sprijaznila z osamosvojitvijo Slovenije, zaradi česar se do zadnjega ni vedelo, kako se bo vse skupaj izteklo. Predsednik vlade Lojze Peterle je, kot je zapisal Peter Colnar v Slovenski kroniki tisočletja, 16. junija obvestil člane vlade, da bosta Slovenija in Hrvaška samostojnost razglasili hkrati. Dan pred tem pa sta se podpredsednik slovenske vlade Andrej Ocvirk in direktor zvezne carinske uprave Radoslav Sekulić v Ljubljani še vedno pogajala o tem, kako preprečiti carinsko vojno.

Slovenci v okviru Svetega rimskega cesarstva

Z nastankom Svetega rimskega cesarstva (nemške narodnosti) leta 962  je nastal državni okvir, v katerem je do 1806 živela velika večina Slovencev. Nemški vladarji so razdelili obsežna ozemlja domnevno zanesljivim in zvestim fevdalcem. Ker je morala njegova oblast v veliki meri sloneti na cerkveni organizaciji, med drugim je bila to skupnost pismenih ljudi, so velika strateška posestva zaradi verjetnosti, da ne bodo odtujena, ob križiščih ključnih prometnih smeri podelili škofijam Salzburg, Oglej, Brixen, Bamberg, Freising …

Rojstvo slovenske države in Slovenci ob morju

Milna Gregorič: Prve lastovke politične pomladi so se v Slovenski Istri pojavile sredi 70. let z odkritjem v krivično pozabo potisnjenih pesmi duhovnika in pesnika Alojza Kocjančiča. Čutili smo, da se nam nekaj podira pod nogami in pri iskanju novega smo se samodejno vračali k virom, kjer so stvari bolj čiste, in tam smo srečali njega, ki nas je nevsiljivo vabil: »Pridi brat,/da ti odkrijem  svoj zaklad,/da ti povem, kako sem mlad,/kako razkošno sem bogat.« 

Gradniki slovenske demokratizacije in osamosvojitve

Mag. Igor Omerza: Od kod »graditi« ta prispevek? Verjetno je najbolje začeti s tistimi dogodki, posamezniki in asociacijami, ki so neposredni predhodniki znamenitega Odbora za varstvo človekovih pravic (ustanovljen 3. junija 1988), kajti tam se je zbrala vsa oporečniška energija, ki je potem v kratkem času dosegla razpis demokratičnih volitev in iz tega izhajajočo dejansko osamosvojitev Slovenije. Treba je namreč vedeti, da se beseda »osamosvojitev« v socialistični Sloveniji vse tja do konca 80. let prejšnjega stoletja ni smela javno uporabljati. Zato je šele iz procesov demokratizacije v Sloveniji, ki jih režim ni več mogel krotiti, posledično sledila realistična ideja osamosvojitve in nato tudi njena operativna realizacija. Brez desetletnih demokratizacijskih procesov in svobodnih volitev aprila 1990 ter volilne zmage Demosa tudi osamosvojitve ne bi bilo!

Koliko Slovencev sploh še živi v naši lastni državi?

Republika Slovenija je bila vedno širokogrudna s podeljevanjem državljanstev. Izginjanje nacionalne identitete. Promigratska politika levo liberalnih vlad. Zahteve po zdravnikih in učiteljih, ki govorijo albansko ali bosansko. Koliko je Slovenja sploh še slovenska? V teh dneh zaznamujemo trideseto obletnico tistih dni, v katerih smo »dosanjali tisočletne sanje svojih pradedov« in »prvič v zgodovini dobili svojo državo«. No, dobili ni najbolj točna oznaka, saj nam je ni nihče dal, ampak smo si jo morali priboriti z orožjem.

Kako je svet gledal na slovensko osamosvojitev

Mednarodna javnost je bila leta 1991 bolj naklonjena ohranitvi Jugoslavije. Po desetdnevni vojni pa je Republika Slovenija začela dobivati podporo mednarodne skupnosti in številne države so konec leta 1991 oziroma v začetku 1992 priznale našo državo. Letos praznujemo trideseto obletnico slovenske osamosvojitve in vojne, v kateri smo si Slovenci izbojevali suvereno in neodvisno državo. Čeprav je v letih, ki so sledila, Slovenija vzpostavila dobre diplomatske odnose z drugimi državami ter je bila sprejeta tudi v različne mednarodne organizacije in skupnosti, pa leta 1991 niso bili vsi iz tujine naklonjeni slovenski neodvisnosti in osamosvojitvi. 

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

Nova Demokracija

Zadnje novice

Sorodne vsebine