Piše: G. B.
V novi številki Demokracije, ki je tokrat zaradi praznikov izšla že v torek, pišemo o novih in novih škandalih ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja ter nezakonito generalnega direktorja policije Senada Jušića. Pišemo o škandaloznih praksah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, medtem ko se ob obletnici plebiscita sprašujemo, ali še gre za Slovenijo, kot je na plebiscitni večer dejal oče slovenske države dr. Jože Pučnik. Poročamo tudi o tem, kako je levičarski novinarski aktivist sodno obračunal z domoljubom, kar kaže na sprego med politiko in sodstvom, kot smo jo bili vajeni v času komunistične Jugoslavije. Objavljamo intervjuje z učiteljem in publicistom Simonom Purgerjem, evropsko poslanko Romano Tomc, duhovnikom Alfonzom Grojzdekom ter evropskim poslancem s Slovaške Milanom Uhrikom. Objavljamo tudi tribuno dr. Igorja Kovača o tem, kakšen scenarij bi lahko sledil v Siriji po padcu Asadovega režima. Z Demokracijo boste vedeli več!
Čeprav je bilo v tistih dneh res precej ugibanj, ali je Slovenija kapitulirala pred pritiski iz Beograda in Bruslja, se je izkazalo, da je bil prav plebiscit tista sila, ki je preprečevala, da bi privolili v kakšen res škodljiv predlog, medtem ko se je kompromis z Brionov – trimesečna zamrznitev izvrševanja osamosvojitvenih dejanj sočasno z odločitvijo predsedstva SFRJ, da se JLA umakne iz Slovenije, s čimer je bila izpolnjena ena od točk iz deklaracije, da je treba do prvega avgusta 1991 začeti s pogajanji glede nadaljnjega odnosa s federacijo – pokazal kot koristen. Z njim je Slovenija še kot mednarodno nepriznana država prvič sodelovala v mednarodnem sporazumu, v katerem se je pokazala kot verodostojen partner. Ko je Badinterjeva arbitražna komisija izdala mnenje, da Jugoslavije ni več, je bila pot do mednarodnega priznanja Slovenije dokončno odprta. Točno leto dni po plebiscitu, 23. decembra 1991, ko je bila sprejeta nova ustava, se je že vedelo, da je Evropska skupnost svoje doslej trdo stališče, da ne bo podpirala nikakršnega separatizma in secesionizma, obrnila za 180 stopinj. Omehčal se je tudi tedanji ameriški vodja diplomacije James Baker, ki je že takoj po končani agresiji JLA menda izjavil, da kaže, da bo treba Slovenijo spustiti iz Jugoslavije. Navsezadnje je zaradi poloma JLA svoj dokončni »da« iz ozadja izrekel srbski »vožd« Slobodan Milošević, ki je dokončno začel uresničevati plan B – Veliko Srbijo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Maljevac in njegovo ministrstvo za »sončno upravljanje« DSO
Ministrstvo za solidarno prihodnost, nekateri ga imenujejo tudi ministrstvo za mešanje megle ali »sončno upravljanje DSO«, saj od njega javnost nima veliko, prej škodo kot korist, vodi strokovno povsem neprimerna ekipa. Minister je Simon Maljevac, ustanovitelj Inštituta 8. marec in nekdanji generalni sekretar stranke Levica. Tudi pri izbiri najožjih sodelavcev je prevladovala politična pripadnost in ne stroka. Temu primerni so danes rezultati. Odgovornost za to pa v prvi vrsti nosi predsednik vlade Robert Golob, ki to dopušča. Zanimanje za zaposlitev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je v letu 2024 strmoglavilo na rekordno nizko raven. Uspešnih je bilo le 9 odstotkov razpisnih mest za delovno mesto bolničar- negovalec (v letu 2020 jih je bilo 29 odstotkov). Glavne medicinske sestre opozarjajo na nevzdržne kadrovske razmere. Ministrstvo se za to ne zmeni. Razlog je na dlani.
Intervjuji: Simon Purger, Romana Tomc, Alfonz Grojzdek in Milan Uhrik
»V tistih prelomnih časih osamosvajanja sem bil osnovnošolec, ki ga je zanimalo politično dogajanje. Tudi zaradi staršev, ki so budno spremljali dogajanje ob razpadanju države ter so se veselili demokracije in samostojne prihodnosti Slovenije. Oče nas je (celo družino, imam še 5 bratov in sestra) po razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991 zjutraj peljal mimo barikad v Korte nad Izolo k starim staršem, da bi bili tam varnejši, sam pa se je vrnil v Ljubljano in v vojni sodeloval kot pripadnik enot Slovenske vojske,« je v pogovoru za Demokracijo povedal Simon Purger, diplomirani teolog ter profesor zgodovine in geografije, ki je nedavno izdal knjigo Kratka zgodovina Slovenije. Eden najstarejših še aktivnih župnikov Alfonz Grojzdek, ki deluje v Krškem in je lani dopolnil 90 let, pa nam je spregovoril o njegovem boju za duhovni poklic: »V semenišču so bili tudi informatorji Udbe, o tem sem trdno prepričan, ker so tudi mene snubili v ta namen. Znebil sem se jih, ker sem jim odločno povedal, da nisem šel v lemenat za Judo Iškarjota.«
»Vladavine prava v Sloveniji ni. Preveč je primerov, ki to dokazujejo. Ne nazadnje tudi vnovično sojenje prvaku opozicije Janezu Janši. Popolna sodna farsa. Saj lahko tako rečem, kajne? Ne nazadnje samo uporabljam besede premierja Roberta Goloba. Ampak nisem zato v EP, da ugotavljam to, kar vsi vedo, temveč zato, da naredim, kar je v moji moči, da se tudi s pomočjo evropskih institucij razmere v Sloveniji spremenijo na boljše,« je v intervjuju za Demokracijo dejala evropska poslanka Romana Tomc. Njen poslanski kolega Milan Uhrik, sicer Slovak in podpredsednik poslanske skupine Evrope suverenih narodov: »Globalisti in progresivci se ne bodo nikoli ustavili. Lažejo in zlorabljajo svoje medije in pravosodje. Konservativce in demokratično izvoljene predstavnike, ki jim stojijo na poti, skušajo celo ubiti. Takšnim poskusom smo bili priča v Evropi. Bili smo jim priča tudi v Butlerju v Pensilvaniji, kjer so se hoteli znebiti Donalda Trumpa.«
Bo kdo odgovarjal za dogajanje v Centru za varovanje in zaščito?
V oddaji Tarča na TV Slovenija so razkrili, da naj bi bili varnostniki policisti nepooblaščeno zbirali zasebne podatke o tožilki v zadevi Kavaški klan, pa tudi o predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič. Poleg tega naj policija ne bi ukrepala, ko je sumljivo vozilo zasledovalo vozila tožilke, tožilcev iz BiH in skesanca v zadevi Kavaški klan. V oddaji, kjer so se sklicevali na omenjeno tožilko, so razkrili, da so januarja letos v spremstvu specialcev na veleposlaništvo BiH peljali skesanca. Pri tem jih je ves čas zasledoval sumljiv avtomobil neznanih tablic. Tožilci BiH so bili ob tem pretreseni in so terjali odgovore, slovenska tožilka pa je o zaznani nevarnosti nemudoma obvestila vodstvo policije ter Center za varovanje in zaščito (CVZ). Zahtevala je preiskavo, a se po njenih besedah ni zgodilo nič in tudi zdaj navaja, da je zadeva ostala nepreiskana. Omenjenega skesanca so nato pred dnevi ubili v Ljubljani, kot kaže, v mafijski likvidaciji. Šlo je za Satka Kekića, tožilka, ki preganja slovensko podružnico Kavaškega klana, pa je Mateja Gončin.
Šesta mednarodna konferenca DKPS: Narodni ponos v globaliziranem svetu
Letošnja šesta mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo je organizator Društvo katoliških pedagogov Slovenije naslovil Narodni ponos v globaliziranem svetu, je potekala 23. novembra, prav na dan generala Rudolfa Maistra, velikega slovenskega domoljuba in borca za slovensko severno mejo. V Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica se je zbralo 80 udeležencev konference, 35 pa jih je predavanja spremljajo po spletu. V kulturnem delu programa so nastopili učenci cerkniške šole in Pevski zbor Tabor pod vodstvom Janeza Gostiše. Poleg slovenskih udeležencev so prišli še udeleženci iz Argentine, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Na konferenci so se v dopoldanskem delu zvrstili pozdravni nagovori, sledila so plenarna predavanja, po njih je bila predstavitev referatov učiteljev in drugih predavateljev v treh vzporednih delovnih skupinah. Predstavljenih je bilo 53 prispevkov o vzgoji za domoljubje in narodni ponos. V DKPS si že od vsega začetka želijo, da bi slovenskemu šolskemu prostoru dodali del, ki mu boleče manjka: gojenje ljubezni do domovine in države. Kot je znano, je za oblikovanje narodnostne zavesti in za oblikovanje narodnega ponosa v slovenskem šolskem sistemu slabo poskrbljeno. To vrzel sicer zapolnjujejo dogodki nekaterih organizacij in združenj, vendar v Društvu katoliških pedagogov Slovenije menijo, da bi bilo možnosti za gradnjo narodnega ponosa tako na področju vrtčevskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja lahko še veliko več.
Odraža sodni obračun levičarskega novinarja z domoljubom sprego med levimi mediji in pravosodjem?
Novinar Erik Valenčič je leta 2021 tožil podjetnika Žigo Bauerja zaradi domnevnih groženj po telefonu. Zloglasni Valenčič se je sicer medijsko spravil na Bauerja, ki ga je, ker je domoljub, označeval za »neonacista«. Sodišče je razsodilo v prid Valenčiča. Valenčič je namreč po seji Knovsa o domnevnem desnem ekstremizmu avgusta 2021, očitno z namenom, da bi oblatil Žana Mahniča iz SDS, pred osrednjimi mediji kazal fotografije z Bauerjeve poroke, kjer je bil gost tudi Mahnič. Valenčič je Žigo Bauerja in nekatere svate s poroke označil za neonaciste in hotel tako dokazati, da se Mahnič druži in povezuje s slednjimi. Pravzaprav je šlo za mlade slovenske domoljube, vendar pa, kot kaže, Valenčič ne pozna razlik med domoljubjem in t. i. neonacizmom, hkrati pa se predstavlja kot strokovnjak za skrajno desnico in je, verjetno za lepo plačilo, za Mladino napisal več člankov, kjer pa vedno znova omenja iste domnevne »neonaciste«, med drugim Bauerja. Slednji je želel od Valenčiča po telefonu opravičilo, končalo pa se je tako, da ga je Valenčič prijavil zaradi domnevnih »groženj«.
Intervencija na Washington Postu in razpustitev RTV Slovenija
Podobnost med zablodelim Washington Postom in RTV Slovenija je očitna. RTV Slovenija je na področju političnega poročanja že zdavnaj izgubila objektivnost in se utopila v (radikalnem) (levem) političnem aktivizmu. V zadnjih 50 letih je denimo Washington Post vedno podprl demokratskega kandidata, kar kaže na to, da so uredniki in novinarji izrazito levo usmerjeni. Ampak s tem načeloma ni nič narobe, če to podpira lastnik, kajti Washington Post je zasebni medij. RTV Slovenija pa je javni medij, ki se napaja tudi iz državnega proračuna, zato si vodstvo tega medija nikakor ne bi smelo dovoliti odklona v levo ali desno. Javni medij mora biti zmeren, sredinski, nevtralen. Če pa ni, mora poskrbeti, da v njegovem okviru objavljajo levi in desni novinarji oz. komentatorji enako, kar pomeni, da morajo imeti na voljo enako količino časa in prostora, da je medij politično uravnotežen. Bezos je denimo odredil, da mora Washington Post od sedaj naprej biti politično nevtralen, zato bo zaposlil več desno usmerjenih kolumnistov. Bezos je to lahko naredil, medtem ko bi RTV Slovenija to morala narediti. Toda po t. i. depolitizaciji RTV Slovenija se je slovenska nacionalna medijska hiša nagnila samo še bolj v levo. Ker ni videti, da bi sedanje vodstvo in zaposleni na RTV Slovenija lahko zmogli prestop v politično sredino in tako upravičili obstoj RTV Slovenija kot uravnoteženega medija, se zdi, da ostaja samo še ena možnost: RTV Slovenija se razpusti oz. ukine, medtem ko si lahko javni servis na področju, ki ga zdaj pokriva RTV Slovenija, razdelijo komercialne medijske hiše – ob podpori države seveda.
V tedniku Demokracija objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Borut Korun, Bogdan Sajovic, Lucija Kavčič, Vinko Gorenak, Andreja Valič Zver, Mitja Iršič in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
