Piše: Petra Janša
Z varnostnim strokovnjakom Boštjanom Pernetom smo se pogovarjali o tem, kako varna država je Slovenija, kaj lahko njeno varnostno oceno spremeni, o islamskem terorizmu, ilegalnih migracijah, vlogi Frontexa, kako donosna je trgovina z ljudmi, ali gre pri migrantih za trk različnih kultur ali so ti obogatitev družbe in kaj bodo središčne teme prihajajočih evropskih volitev.
Gospod Perne, kot strokovnjaka za varnostna vprašanja naj vas najprej vprašam, ali je Slovenija varna država oziroma bolje, kako varna država je Slovenija?
Slovenija je varna država. Celo več, Slovenija sodi med deset najvarnejših držav na svetu. Torej, varnost pri nas je, gledano na splošno, odlična. Bi pa poudaril, da mednarodna ocena varnosti temelji predvsem na visoki varnosti potovanja, nizkega zdravstvenega tveganja in varnosti v cestnem prometu. Tudi sicer je občutek varnosti v naši državi dober. Se pa varnost tudi v Sloveniji počasi spreminja. Lani smo bili priča pojasnilom o porastu kriminala v Ljubljani, pa tudi v nekaterih obmejnih občinah, zaradi ilegalnih migracij. Policija je odreagirala in se trudi po svojih močeh. Varnost torej ni nekaj od Boga danega, ampak je dobrina, ki jo moramo vzdrževati, kar pa stane.
Kaj lahko spremeni to varnostno oceno?
Pri varnosti je problem, da je subjektivne narave. Ljudje se počutijo varne, potem pa se, kljub generalno relativno nespremenjenim razmeram, zaradi nekega tragičnega, šokantnega dogodka počutijo ogrožene. Tak dogodek je lahko teroristični napad. Tak dogodek je lahko kakšen posebej hud zločin, okrutno posilstvo ali kaj podobnega. Varnost se lahko tudi izrazito poslabša ob ekonomski krizi. Skratka, varnost je krhka dobrina. Varnost je ključna za kvalitetno življenje. Tega seveda ne vemo, dokler jo imamo, podobno kot z zdravjem. Ko se varnost poslabša, imamo sistem, državo, ki jo mora vzpostaviti nazaj. Če sistem zataji, ljudje hitro odreagirajo sami. Taka reakcija je bila pri nas pojav »vaških straž« zaradi porasta kriminala v vaseh na Dolenjskem ali vzpostavitev varde zaradi »propustne« meje. Ampak državljani moramo od države zahtevati, da nam zagotavlja varnost, če pa se ta poslabša, da jo vzpostavi nazaj. To je ena od ključnih nalog države!
Ali islamski ekstremisti oziroma teroristi še vedno predstavljajo nevarnost za EU?
Absolutno. Kompleksne napade je v Evropi pred več leti izvedla Islamska država (IS). IS je bila uničena, velika večina njenih pripadnikov pa onemogočena. Težava, ki jo imajo sedaj varnostni sistemi po Evropi, so radikalizirani posamezniki ali manjše skupine posameznikov, ki ne delujejo znotraj širše organizacije. Ni nujno, da gre za ilegalne migrante, saj gre lahko tudi za drugo ali celo tretjo generacijo migrantov. Pred časom je bilo v Franciji več kot 15.000 posameznikov, ki bi lahko izvedli teroristični napad. Kako hitro lahko pride do porasta napadov, pa je pokazala vojna v Izraelu. Evropa se islamskega terorizma ne bo znebila še desetletja. V Franciji so od leta 2020 zaprli 21 mošej, ki so vzpodbujale islamski radikalizem. Vse več je odkritega, skoraj sovražnega nasprotovanja zahodnim vrednotam.
Celoten intervju si lahko preberete v novi izdaji Demokracije Magazina, ki je od danes naprej v redni prodaji!
