Piše: Gašper Blažič
V Sloveniji se je že pred davnimi leti uveljavila teza, da ima desna politična opcija velike težave z upoštevanjem demokratičnih pravil igre in da se prav v času, ko so na oblasti desnosredinske vlade, pojavlja največ težav z oblastnimi posegi v medijsko svobodo pa tudi v druge avtonomne družbene sisteme, kot so sodstvo, šolstvo, policija, vojska itd.
Pri vsej tej produkciji navidezne resničnosti je zanimivo, da se ravno v času desnosredinskih vlad pojavi domnevna »vojna« premierja Janeza Janše z mediji, ko pa pride na oblast vladna ekipe po okusu političnega podzemlja, je tovrstne »vojne« konec in kar nenadoma nastopijo »normalne« razmere, v katerih je (desna) opozicija znova grešni kozel. Seveda pa varuhi slovenskega medijskega grala računajo prav na to, da evropska javnost ni celovito seznanjena z razmerami v Sloveniji, zato jo tudi prek naročenih člankov v tujih medijih (denimo portal Politico) skušajo prepričati, da bo v drugi polovici letošnjega leta Evropski uniji predsedovala država, katere vlada ima velike težave z demokracijo in medijsko svobodo. To pravzaprav ni nič novega, saj so se podobni napadi dogajali že pred prvim slovenskim predsedovanjem Svetu EU leta 2008 z razvpito peticijo proti cenzuri. Akterji tokratnega dogajanja pa so bolj ali manj isti.
Vpliv tranzicijske levice na EU
Zdi pa se, da je tokrat evropska politična elita bolj dojemljiva za agresivno propagando slovenske tranzicijske levice. Za to obstajajo tudi objektivni razlogi. Eden od njih je gotovo ta, da se je v zadnjih petih letih zaostril odnos med evropsko »centralo« (Bruselj) na eni strani ter Madžarsko in Poljsko na drugi. Pri tem pa glavne vloge ne igrajo samo evropski socialisti in liberalci, pač pa tudi del Evropske ljudske stranke, saj so se nekateri njeni člani znašli v odkritem spopadu s tistimi, ki želijo dokončno »evropeizirati« (v dobrem pomenu besede) tranzicijsko okolje nekdanjih komunističnih držav, kamor poleg Slovenije spadajo še Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Bolgarija in Hrvaška (seveda je treba upoštevati, da je v sedanjo Nemčijo vključeno tudi ozemlje nekdanje Nemške demokratične republike). Poleg tega Slovenijo v evropskem parlamentu zastopata dve levičarski evroposlanki, ki sta bili nekdaj novinarki (Tanja Fajon in Irena Joveva), kar pomeni, da ima v tem primeru tranzicijska levica napeljanih še več kanalov tako do slovenskih kot tujih medijev, pa tudi njen vpliv na evropsko politično javnost je opazno večji. Med pomembnimi zavezniki slovenskih »varuhov grala« je tako tudi podpredsednica evropske komisije, komisarka za vrednote in preglednost Věra Jourová iz Češke, sicer članica liberalne ALDE. Tako se na evropskem političnem parketu (ob lanskih debatah o »vladavini prava«) poleg Madžarske in Poljske kot »problematična« država pojavlja tudi Slovenija – pa čeprav je premier Janez Janša že lani s tvornim sodelovanjem pri kompromisu o delitvi evropskih finančnih sredstev odbil levičarske napade tudi tako, da je za Slovenijo pridobil pomemben delež evropskih (večinoma nepovratnih) sredstev.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
