V novi Demokraciji pišemo o pozivih fiskalnega sveta oblastem, naj zagotovijo vzdržnost javnih financ. Pišemo o džihadu Tita Turnška proti Jožetu Možini in Jožetu Dežmanu ter o možnostih venezuelskega scenarija za Slovenijo, če bo Levica dobila kakršenkoli vpliv na vlado. Pišemo tudi o tem, da je Evropa pod pretvezo migrantskega vala napadena, vendar se ne brani.
Bo kamniški »čudežni deček« Marjan Šarec vendarle sestavil vlado ob pomoči Levice? Če bi slednja dobila vpliv na vlado, bi to lahko bil začetek uvajanja venezuelskega scenarija v naši državi, kar je skrb vzbujajoče. Potem ko je Toninova NSi prvaku LMŠ Marjanu Šarcu kar dvakrat dala košarico, se je slednji s preostalim četverčkom (SMC, SD, DeSUS in SAB) obrnil na Levico. Tako so minuli konec tedna v Kamniku znova potekala t. i. maratonska pogajanja, ki so se zavlekla do tega ponedeljka, ko je stvari vzel v roke izvršilni odbor Levice, nato pa še svet omenjene stranke. In zanimivo – režimski mediji ob vsem tem še kar govorijo o »sredinski« koaliciji.
Minister Luka Mesec? Ste nori?
Kaj se je v resnici dogajalo za zaprtimi vrati dvorane, kjer so se pogajali predstavniki petih strank, seveda ne bomo nikoli izvedeli, razen če se ne najde kakšen »žvižgač«, ki bi izdal kakšno sočno podrobnost. Nekaj pa je jasno: stranka Levica, ki pravzaprav niti ni stranka, ampak konglomerat treh vstajniških strank (no, vmes je iz nje izstopila Demokratična stranka dela in ji tudi »zaplenila« prejšnji naziv Združena levica), je za peterico samooklicane »sredine« veliko trši oreh kot NSi. Toda po drugi strani je tudi pritisk mafijskih botrov iz ozadja tako na LMŠ kot na Levico zelo hud. Če ne drugega, je minimalna zahteva botrov ta, da Šarec kot prihodnji mandatar sestavi manjšinsko vlado, ki bo imela zagotovljeno podporo poslancev Levice. Po drugi strani pa so se v zadnjem tednu pojavljali tudi spini, da bi Luka Mesec, znan po svojih bizarnih izjavah o izvozu kot ahilovi peti gospodarstva, lahko postal minister za delo, družino in socialne zadeve. No, seveda so to le špekulacije, čeprav je tak scenarij lahko povsem realen. Jasno pa je, da je Levica skrajna stranka in ima zato tudi skrajne zahteve, prav to pa naj bi bila največja ovira pri koalicijskih pogajanjih.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki revije Demokracija.
V novi Demokraciji lahko še preberete:
Zagotovite vzdržnost financ!
Slovenija je zadolžena za 33 milijard evrov. Dolg se bistveno ne znižuje, za obresti smo lani plačali 977 milijonov evrov, vsak deveti cent v državni proračun je šel za obresti. Odhajajoča koalicija je ob tem sprejela dodatne obremenitve. Šarčevi pogajalci zahtevajo dodatnih 1,7 milijarde evrov ugodnosti, Štrukljeve zahteve pa čakajo novo vlado. Fiskalni svet opozarja: »Zagotovite vzdržnost financ!«
Turnškov džihad proti Jožetu Dežmanu
V nedeljo, 22. julija, je bil v večernih urah na prvem programu nacionalne televizije intervju z Jožetom Dežmanom. Intervju je pripravil Jože Možina, ki je v sodelovanju z Dežmanom pripravil že dokumentarno oddajo Zamolčani, očitno pa je objava intervjuja močno razbesnela prvega moža borčevske zveze Tita Turnška, ki zahteva tako rekoč odpustitev Možine z RTV Slovenija.
Intervjuja: Alenka Puhar in Barbara Riman
Pri temah iz druge svetovne vojne oziroma NOB je gotovo ovira še zasičenost, ki je posledica polstoletne hiperprodukcije in v zadnjih desetletjih strastnega prepiranja. Zato marsikdo ob napovedi partizanske zgodbe zavije z očmi, češ, pa koga to danes še sploh zanima! K temu bi še dodala, da se stvar hitro sprevrže v politično diskvalifikacijo.
Vrag je vzel šalo, kajti Evropo napadajo, a Evropa se ne brani
Sosledje dogodkov je bilo približno takšno: v Italiji na mesto ministra za notranje zadeve stopi Matteo Salvini, predsednik Severne Lige, deklarirani borec proti nezakonitim vstopom migrantov v Italijo (in s tem v EU). Prve poteze novega notranjega ministra so bile do tedaj nezamisljive; Salvini prepove izkrcanje »beguncev«, ki jih ladje evropskih nevladnih organizacij pobirajo večinoma še v libijskih teritorialnih vodah, in začne čistiti azilantske domove.
Kairska deklaracija je moderen način uzakonjanja šarije
Muslimani imajo svojo deklaracijo o človekovih pravicah. V nasprotju z »zahodno« njihova temelji na šeriatskem pravu. Za muslimane so »zahodne« človekove pravice relevantne samo tedaj, ko pomagajo pri širjenju islama v zahodnih državah. Zahodnjaki smo se ujeli v past lastne »progresivnosti«.
Tudi tokrat vabljeni k branju zanimivih kolumn!
V tokratni številki Demokracije lahko preberite uvodnik Jožeta Biščaka, gloso Vinka Vasleta in kolumn, ki so jih napisali Marco Gombacci, Ljubčo Zlatev, Aleksander Rant, Bernard Brščič in tokrat tudi novinar Demokracije Gašper Blažič.
