Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je kultura življenja premagala kulturo smrti. Objavljamo, kaj vse se je v zadnjih dneh dogajalo v zakulisju referendumskega dogajanja. Pišemo, kako premier Robert Golob preko svojih izjav kaže, da ne namerava spoštovati referendumskega izida in kako se je v dogajanje vmešaval Milan Kučan. Gospodarska rast v Sloveniji upada. Sedanja vladna politika namreč s pritiski vse bolj odganja investitorje, visoki davki, ki jih zagovarja premier Golob, pa vodijo tudi v socialno katastrofo. Južnoameriška levica ima bogate izkušnje sodelovanja z narkokarteli, ki predstavljajo tudi njeno finančno zaledje. Očitno ta vpliv sega tudi v evropsko levico. Dr. Vito Bobek, profesor mednarodnega menedžmenta, je v intervjuju za Demokracijo komentiral zadnje zgrešene poteze Golobove vlade, ki očitno živi v vzporedni resničnosti. Z Demokracijo boste vedeli več!
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je padel! Volivci so ga na nedeljskem referendumu večinsko zavrnili – proti zakonu je glasovalo 53,44 odstotka volivcev, hkrati pa je nasprotnikom uspelo doseči zavrnitveni kvorum. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah se je proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izreklo 369.513 volivk in volivcev, za zavrnitev zakona pa so nasprotniki potrebovali najmanj 339.205 glasov proti. Za omenjeni zakon je glasovalo 321.937 oziroma 46,56 odstotka volivcev. Volilna udeležba je bila po ponedeljkovih podatkih 40,94-odstotna, izidom pa morajo na Državni volilni komisiji prišteti še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije in tujine. Zakon so zavrnili v sedmih volilnih enotah, večinsko so ga podprli le volivci v volilni enoti Ljubljana Center, volivci enote Ljubljana Bežigrad, ki sicer obsega del osrednje Slovenije vse do reke Kolpe, so glasovali proti.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Referendum, ki je globoko državo vrgel s tečajev
Marsikdo je sicer opazil, da se v kampanji nista oglašala – vsaj ne veliko – niti Tina Gaber Golob niti ljubljanski župan Zoran Janković. Kot namigujejo nekateri, je »Zoki« raje reševal svojega prijatelja Milorada Dodika, ki je na isti dan, ko smo pri nas imeli referendum, uspešno spravil na vrh Republike Srbske svojega protežiranca Sinišo Karana, a naslednje redne volitve bodo tam že čez manj kot leto dni. Zato pa se je v evtanazijsko zgodbo dokaj neprepričljivo vključil Milan Kučan osebno. V videoposnetku, ki smo ga objavili na naši spletni strani, se je skliceval na umiranje svojega prijatelja Janka Pleterskega, čigar sin Andrej Pleterski je bil skupaj s še nekaterimi levičarskimi somišljeniki (denimo Igor Pribac, sicer nekdanji šef Türkovega volilnega štaba, in Dušan Keber, novopečeni politični sopotnik Mihe Kordiša ter nekdanji minister za zdravje v vladah Janeza Drnovška in Antona Ropa) glavni pobudnik evtanazije. Toda Kučan si je pri tem naredil kar dvojno medvedjo uslugo.
Intervjuji: dr. Vito Bobek, Tomasz Froelich in Mojca Kepic
“Izjave predsednika vlade o tem, da Sloveniji »zavida cel svet« ali da je gospodarstvo v izjemni kondiciji, preprosto niso skladne z realnostjo. Takšna retorika je značilna za politike, ki želijo ustvariti občutek uspeha tam, kjer rezultatov ni. Gre za zavestno graditev lastne politične naracije, ki naj bi nadomestila dejanske ekonomske kazalnike – ti pa so žal vse slabši,” opozarja ekonomist prof. dr. Vito Bobek v intervjuju za Demokracijo.
Pogovarjali smo se tudi z Mojco Kepic iz Slovenske karitas ter evropskim poslancem iz Nemčije Tomaszem Froelichom, ki je spregovoril predvsem o migracijah.
Gospodarska rast pod Golobovo vlado upada
Leta 2021, ko je vlado vodil Janez Janša, je bila Slovenija z realno rastjo bruto domačega proizvoda v višini 8,2 odstotka druga najboljša med 38 državami OECD. Bili smo tudi med gospodarsko najhitreje rastočimi državami v EU, saj je bilo povprečje 5,4, v državah z evrom pa 5,1 odstotka. Ko pa je vodenje vlade 1. junija 2022 prevzel Robert Golob, Slovenija gospodarsko nazaduje. Stanje postaja vse bolj kritično. Nadpovprečno visoka je tudi inflacija. Slovenska vlada je prejšnji teden iz Bruslja prejela dvojno klofuto. Ne ene, ampak dve. Iz Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Prva je napoved gospodarske rasti za leto 2025 prepolovila, na 1 odstotek torej, IMF pa je samo po enem mesecu napoved znižal za 0,3 odstotne točke. Napovedujejo nam 0,8-odstotno gospodarsko rast.
V državnem zboru sprejet oskubljen »Šutarjev zakon«
Zakon, ki so ga v koaliciji napisali v naglici, ne ponuja ustreznih rešitev. V njem ni določil za zajezitev nasilja, kot je na primer romska problematika. Zelo dobro je to opisal poslanec NSi Jožef Horvat, ko je dejal: »To je Golobov radikalni kazenski zakonik.« V SDS in NSi so nenehno opozarjali, da je vladajoča koalicija tri leta in pol ignorirala predloge prejšnje (Janševe) vlade, ki jih je nato po volitvah spomladi 2022 v državni zbor vložilo še enajst županov iz Jugovzhodne Slovenije in Posavja, vključno s podpisi 31.500 volivcev in volivk.
Dr. Anton Olaj o Šutarjevem zakonu: Kdo varuje policiste, ki varujejo nas?
Zakon policiji dovoljuje pregled, ne pa tudi preiskave. Gre za izjemno pomembno razliko. Pregled zajema le tista mesta, kjer se orožje lahko objektivno nahaja: omare, predali, prostori, v katerih bi orožje lahko bilo skrito. Preiskava pa bi pomenila odpiranje, premetavanje, pregledovanje dokumentov ali digitalnih naprav – kar presega dovoljeni obseg. V praksi se policisti pri intervencijah znajdejo v razmerah, ki zahtevajo hitro odločanje. Zelo lahko bo prišlo do situacije, ko bodo z namenom zagotovitve varnosti opravili »pregled«, ki ga sodišče kasneje oceni kot čezmernega. Morebitni dokazi, najdeni v okviru čezmernega posega, se izločijo, policist pa se bo soočil z očitki, da je prekoračil pooblastila.
Južnoameriška levica ima dolgo tradicijo sodelovanja z narkokarteli
Južnoameriška levica ima dolgo tradicijo sodelovanja z narkotrafikanti, ki segajo še v čase Pabla Escobarja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tradicijo je nadaljevala tudi nova južnoameriška levica, zbrana v Forumu São Paulo, o čemer smo pisali tudi v Demokraciji. In stranka Morena je del te nove južnoameriške levice. Kot rečeno, je temelje sodelovanja med narkokarteli in južnoameriško levico postavil kolumbijski narkotrafikant Pablo Escobar. Levičarski gverilci iz različnih skupin (Farc, MS-19) so obvladovali dele kolumbijskega podeželja, kjer so kmetje med drugim pridelovali koko. Koko, surovo ali deloma predelano, so komunistični gverilci prodajali velikim trgovcem z mamili, kot so bili Escobar in njegovi partnerji.
V novi številki Demokraciji vabljeni k branju kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Dominik Štrakl, Marko Puš, Stane Granda, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak, Štefan Šumah, Miro Petek in Mitja Iršič
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
