Svoj čas so ljudje potovali s konjskimi vpregami in na ta način prevažali tudi tovor. Zelo pomembno je bilo, da je konjsko vprego vodil usposobljen kočijaž, ki je znal ravnati s konji in jih usmerjati ter jim narekovati terenu primeren tempo. Iz tistega časa izvira tudi vzklik: Ustavi konje!
Šlo je za navodilo kočijažu, če je ta izgubil nadzor nad hitrostjo ali smerjo dirjanja konj in je s tem ogrozil tovor ali ljudi, ki jih je prevažal.
Čeprav so konjske vprege praktično stvar zgodovine, v slovenskem pogovornem jeziku omenjeni vzklik uporabljamo še danes. Prav pride v situacijah, v katerih skušamo nekomu, ki se je nekam podal brezglavo ali se je lotil nečesa brez potrebnega premisleka, dopovedati, naj se vendarle ustavi in dobro premisli, kako in kaj.
Kočija ropota in razpada!
Na žalost je danes treba ta vzklik nameniti tudi omrežjem iz ozadja in množičnim medijem na čelu s POP TV, ki so za tokratni mandat na čelo vprege – vlade – kot predsednika vlade postavili »vlečnega konja« Šarca. Čedalje bolj je jasno, da je ta vprega brez kočijaža, da ne vidi ne levo ne desno, ampak dirja v neznano, ropoče in dviguje prah, tako da si mi naokoli že zatiskamo ušesa in mencamo oči. Ob tem pa vlada očitno sploh ne razume, da je kočija, ki jo vleče, pravzaprav vsa Slovenija z vsemi državljani in drugimi prebivalci ter njihovim premoženjem. Prav tako ne razume terena, po katerem bi jo morala vleči, mednarodne skupnosti torej, zlasti EU in Nata, ki predstavljata utrjeno pot, po kateri bi morala vprega peljati.
Pa bodimo konkretni. Začnimo s kočijo, Slovenijo torej. Šarec praktično vse do danes sestavlja koalicijo in polni kadrovske vrzeli v vladi in v drugih strukturah, ki so odvisne od njenih imenovanj. Konkretnih primerov niti ni treba naštevati. Prav tako je takoj na začetku mandata razvezal proračunski mošnjiček, močno popustil javnemu sektorju, nato pa skozi državni zbor spravil potraten rebalans proračuna, ki je po finančni plati nevzdržen, po pravni pa neustaven. Kljub nezadostni oceni, ki si jo je za svojo bojno pripravljenost prislužila Slovenska vojska, je mirno sprejel odpoved dogovorjenih nabav oklepnih vozil. Za uresničitev odločbe ustavnega sodišča za področje financiranja osnovnega šolstva pa je v javno obravnavo poslal prima facie neustaven predlog zakona. Zdravstveni sistem pred očmi bolnikov razpada, demografska slika ogroža pokojninski sistem, potrebnih reformnih rešitev pa ni. No, z izjemo v javno razpravo lansirane ideje o mogoči uzakonitvi evtanazije. Po Šarcu bomo tako imeli očitno še povečan javni dolg, poglobljeno diskriminacijo v osnovnih šolah, vojsko le za mirne čase, zdravstveni sistem samo za zdrave, pokojninskega pa za mrtve upravičence.
Nadaljevanje si preberite v novi Demokraciji!
