Piše: Vida Kocjan
Mednarodni finančni trgi v svojih analizah ocenjujejo, da so ukrepi, ki jih sprejela slovenska vlada, pravilni. Odboj bo močan. Javnofinančni primanjkljaj je posledica izdatkov pa epidemijo, dolg je obvladljiv in nižji od načrtovanega.
Vlada je z obsežnimi ukrepi ublažila vpliv koronske krize na likvidnost podjetij in brezposelnost. Zdajšnje stanje v podjetjih je razmeroma dobro in je nad pričakovanji, kažejo ocene Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in dveh največjih bank v državi.
Gospodarstvo in pomoč
Gospodarska klima se je marca kljub pričakovanju novega zaostrovanja ukrepov izboljšala, ugotavljajo v GZS. Izpostavljajo tudi izboljšanje kazalnika razpoloženja v industriji. Hkrati navajajo, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakovano ohranil ugodne obete za slovensko gospodarsko rast. V nasprotju z zadnjo napovedjo so namreč izboljšali poglede na dinamiko na trgu dela. V zbornici še izpostavljajo, da bo gospodarska škoda zadnjega zaostrovanja nekaterih ukrepov na regijski ravni relativno nizka. Ob morebitnem nadaljnjem zaostrovanju ukrepov pa bo gospodarska škoda znova osredotočena na storitvene dejavnost, predvsem na gostinstvo, delno trgovino in druge osebne storitve. Na to opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer navajajo, da je stanje slabo v delu malega gospodarstva, ki je zaradi epidemije zaprto oz. posluje omejeno.
Vlada je ob izbruhu epidemije in v pričakovanju krize v gospodarstvu sprejela več ukrepov za pomoč gospodarstvu, med drugim kritje nadomestila za delavce na čakanju, sofinanciranje skrajšanega delovnega časa, razširitev nabora financiranja prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in banke SID, 12-mesečni moratorij na odplačilo posojil in najetje posojil prek državne jamstvene sheme. Večino ukrepov je zdaj vlada tudi podaljšala, nekatere do 30. junija, nekatere celo do konca leta.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
