9.2 C
Ljubljana
sobota, 18 maja, 2024

V novi Demokraciji preberite: Smo na pragu prelomnice: tudi predsedniške volitve odločajo o naši prihodnosti

Piše: Gašper Blažič 

Nedelja, 23. oktober, bo za Slovenijo volilni dan. Takrat se bo namreč za funkcijo predsednika republika spopadla sedmerica kandidatov, čeprav jih je kandidaturo napovedovalo precej več. Zagotovo pa so te volitve zelo pomembne za slovensko prihodnost ne glede na to, da predsednik republike sicer nima takšnih pooblastil kot v državah s predsedniškim (ZDA) ali polpredsedniškim (denimo v Franciji) sistemom.  

Slovenska ustavna ureditev je glede predsednika republike še najbolj podobna avstrijski. Tudi tam namreč potekajo neposredne volitve predsednika republike (za šestletni mandat), medtem ko v Italiji in Nemčiji predsednika izvoli parlament. V začetku oktobra je bil za nov mandat izvoljen dosedanji avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, nekdanji voditelj avstrijskih Zelenih, ki je naklonjen tudi slovenski manjšini v Avstriji in se je v slovenskem jeziku opravičil za dosedanje neizpolnjene zaveze avstrijske države do tam živečih Slovencev. Tudi v Avstriji se je za položaj predsednika potegovalo sedem kandidatov, Van den Bellen pa je bil s 55,4 odstotka izvoljen že v prvem krogu in je vse kandidate pustil daleč za seboj. Še najbolj se mu je približal svobodnjaški kandidat Walter Rosenkranz z 18,4 odstotka glasov.

Kakšna pooblastila ima predsednik? 

Tako v Avstriji. Kaj pa Slovenija? Še preden se posvetimo aktualnemu notranjepolitičnemu dogajanju, najprej nekaj besed o tem, kakšna ustavna pooblastila ima pri nas predsednik republike. Slednji med drugim razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone najkasneje osem dni po njihovem sprejetju, če državni svet ni zahteval vnovičnega glasovanja (kar pomeni, da zakone podpiše, preden se  objavijo v Uradnem listu RS), postavi in odpokliče veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; izdaja listine o ratifikaciji; odloča o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in častne naslove; na zahtevo državnega zbora mora izreči mnenje o posameznem vprašanju; skliče prvo sejo novega državnega zbora, in to najkasneje dvajset dni po njegovi izvolitvi; lahko zahteva tudi sklic izredne seje državnega zbora; po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predlaga kandidata za predsednika vlade; predlaga sodnike ustavnega sodišča, prav tako predlaga pet od enajstih članov sodnega sveta.

Kadar se državni zbor ne more sestati, predsednik republike na predlog vlade odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi. Lahko tudi izdaja uredbe z zakonsko močjo, s katerimi se lahko pod določenimi pogoji izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine. Odločitve, ki jih sprejme, da v potrditev državnemu zboru, takoj ko se ta sestane.

Celoten članek si lahko preberete v novi izdaji tiskane Demokracije!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine