Piše: Gašper Blažič
Marsikdo, ki malo bolje pozna spletni arhiv RTV Slovenija, se bo spomnil, da je bilo ob 20-letnici osamosvojitve dostopno marsikaj, tudi TV dnevniki iz časa osamosvajanja.
Kdor bo skušal najti te posnetke, bo iskal zaman. Posnetki namreč niso več na voljo, čeprav imajo zaznamke v arhivu. Kar pomeni, da so bili nekoč naloženi, nato pa izbrisani. To velja za marsikatero gradivo, tudi TV dnevnike, ki so jih takrat predvajali v sklopu »Sedma moč osamosvojitve«.
Vsaj uradno naj bi bilo njihovo brisanje povezano z avtorskimi pravicami tujih televizijskih družb, od katerih je TV Slovenija odkupovala video gradivo za agencijske novice iz tujine. Češ da je odkup avtorskih pravic za trajno uporabo absolutno prevelik strošek za javni zavod RTV Slovenija. Kar naši viri zanikajo, saj bi to pomenilo razmeroma nizek enkraten strošek za trajen odkup posnetkov.
Očitno pa zajec tiči v drugem grmu. Namreč, predvajanje surovih in neobdelanih gradiv iz tistega časa prikaže konkretne dogodke, izjave, odzive politikov, vojsko, ulico in medije takšne, kakršni so bili – brez poznejših reinterpretacij. To pa je bilo za marsikoga moteče. Ni skrivnost, da je bilo v tistem času ogromno nasprotovanja takšni uredniški politiki nacionalne televizije. Češ, zakaj je to treba in ali ne gre za neko fetiširanje že zdavnaj minulega obdobja.
A razlog tiči drugje, namreč v tem, da skušajo predvsem iz levega tabora zanikati svojo negativno vlogo v tistem času. Neobdelani TV dnevniki pogosto pokažejo, kdo je bil v tistem trenutku na strani osamosvajanja, kakšne so bile izjave, kdo je okleval, kdo je streljal, itd. To pa seveda ruši narativo, ki jo prikazujejo tisti, ki trdijo, da je Slovenijo pravzaprav osamosvojila Zveza komunistov Slovenije po mirni poti, medtem ko je Demos tvegal totalno vojno.
Seveda bomo o tem povprašali tudi javni zavod RTV Slovenija. Odgovor bomo prejeli brž, ko ga prejmemo.
