9.9 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

V novi Demokraciji preberite: Načrtno uničevanje slovenske meščanske stavbne dediščine v Ljubljani

Italijanski fašisti so po prvi svetovni vojni v Trstu z namenom  uničevanja  simbolov  slovenske kulture  požgali  Narodni dom. Med drugo svetovno  vojno  so nemški okupatorji na Poljskem  načrtno  minirali in požigali  pomnike poljske stavbne  kulture, med drugim  poljsko prestolnico Varšavo, pa tudi okoliške dvorce in cerkve.

 

Po načrtih so tako nemški nacisti nameravali zgraditi povsem novo in  veliko manjšo Varšavo z večinskim nemškim prebivalstvom. Med drugo vojno je tudi naša domača leninistično-stalinistična klika načrtno uničevala ter požigala dvorce in gradove, uničevala njihovo notranjo opremo, slike in arhiv ter tako nepopravljivo osiromašila našo kulturno dediščino v obsegu, za katerega ne najdemo primere v nobeni državi  Srednje Evrope. Pri nas v Ljubljani pa intenzivno uničevanje slovenske  meščanske stavbne dediščine nemoteno poteka kar v mirnem času samostojne Republike Slovenije.

Rušenje starih meščanskih vil in graditev kockastih blokov

Na  ljubljanskem območju Teslove, Hajdrihove, Langusove,  Lepega pota, Jamove ter na sesednjih ulicah območja Kolezije in Mirja  se tako v zadnjih letih ruši ali pa pripravlja rušenje starih meščanskih vil iz obdobja med obema svetovnima vojnama, pa tudi z začetka 20. stoletja. Porušene vile se nadomeščajo z manjšimi betonskimi  bloki v obliki kock ali kvadrov, ki jih absurdno imenujejo vila bloki. Zgrajeni kocka- ali kvadrobloki so vglavnem betonske stavbe s cenenimi razdelilnimi stenami iz kanufa znotraj stanovanj. O kakšnih opečnatih stenah, ki naredijo bivanje v stanovanju prijetno, običajno ni sledu. Gre torej za cenene zgradbe, katerih zunanje stene so večkrat prekrite  s takšnimi in drugačnimi oblogami, ki naj bi dale kvadrobloku »imeniten« videz in pritegnile  kupce v stiski ali pa tiste z neizdelanimi estetskimi merili. Ob graditvi kvadroblokov seveda prej vedno posekajo večino dreves in grmov. Veliki garažni prostori, ki zavzemajo večinski del parcel, pa kasneje onemogočajo novo in vsaj delno ozelenitev parcel z velikimi grmi in drevesi.

(Celoten članek si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine