9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

V novi Demokraciji preberite: Korupcija in organizirani kriminal v zdravstvu

»Vsaka država ima mafijo, nima pa vsaka mafija svoje države. Pri nas jo ima,« je rekel znani interventni kardiolog dr. Blaž Mrevlje (Delo, 19. 5. 2017). Vsem znani izraz mafija je splošen izraz za zločinsko organizacijo, ki se ukvarja z organiziranim kriminalom.

Prejšnji teden je kardiolog dr. Blaž Mrevlje razkril tožbo za plačilo 100.000 evrov, ki jo je proti njemu prek ene največjih odvetniških pisarn, Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, zaradi razžalitve sprožil njegov nekdanji delodajalec Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC) pod vodstvom nekdanjega direktorja in sedanjega ministra za zdravje Aleša Šabedra. Novica je šokirala vse, ki smo spremljali delo in rezultate parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab na področju žilnih opornic, katere strokovnemu sodelavcu dr. Mrevljetu je v sodelovanju z dr. Markom Nočem v letu 2014 uspelo znižati cene večkrat preplačanih žilnih opornic, zaradi česar je UKC Ljubljana vsako leto pri samo enem od 20 tisoč artiklov privarčeval 2,5 milijona evrov. Dr. Mrevljeta poznamo kot strokovnjaka, ki javno opozarja na organizirani kriminal v zdravstvu in razkriva, da ocenjuje, da se vsako leto prek preplačil pokrade 400 milijonov evrov.

Spomnimo

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je ugotovila, da so žilne opornice preplačevali tudi do štirikrat. Ugotovitve ne puščajo nobenega dvoma, da so nabavne službe v bolnišnicah zavestno kršile zakon o javnem naročanju. Med dobavitelji je prihajalo do kartelnega dogovarjanja in obstajajo sumi, da je ob kršenju zakonodaje o javnem naročanju prihajalo tudi do koruptivnih dejanj in dajanja podkupnin. Nobeden od ministrov za zdravje od leta 2003 do leta 2016 ni sprejel zakonodaje, ki bi zajezila koruptivna dejanja v zdravstvu, kar je omogočilo dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu žilnih opornic. Tedanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc tudi ni s položajev odstranila tistih, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve kaznivih dejanj in ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih. Preiskovalna komisija je prišla še do ugotovitev, na podlagi katerih je preiskovalnim organom predlagala, da raziščejo sum jemanja podkupnine za Harija Furlana, vodjo Specializiranega državnega tožilstva (SDT), in za Boruta Miklavčiča, nekdanjega ministra za zdravje. Pred preiskovalno komisijo naj bi bil krivo pričal Janez Zemljarič, nekdanji šef Udbe, vendar sta za predlog, da se ta sum preišče, takrat glasovala le dva od petih članov preiskovalne komisije. Komisija je ugotovila, da obstaja sum, naj bi denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, porabili za prodajo lastniških deležev in dokapitalizacijo podjetij v Italiji in Sloveniji. Mediji so oktobra lani poročali, da so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in kriminalisti na 16 naslovih, med drugim v UKC Ljubljana in Maribor ter Splošni bolnišnici Celje, na podlagi sodnih preiskav izvedli več hišnih preiskav. Na seznamu dobaviteljev medicinskega materiala, za katere je preiskovalna komisija predlagala, da raziščejo morebitne sume kaznivih dejanj, so podjetja Mark Medical, Animus, Vasc Med, Bormia, Salus, Kastor M. D. in KB 1909.

Nekaterih se ne preiskuje

Predsednica omenjene komisije Jelka Godec (SDS) je takrat izrazila razočaranje, da so se hišne preiskave zgodile šele 5 let po razkritju in da največjega dobavitelja kriminalisti niso obiskali, zdravnik dr. Marko Noč pa je o ničelni toleranci do korupcije dejal, da je to po domače povedano ena sama megla. Dobavitelj Mark Medical, ki je nekdaj obvladoval 70 odstotkov dobave v UKC Ljubljana, ni bil na seznamu preiskovancev. Godčeva je tedaj še dejala, da mora biti pozornost usmerjena tako v zdravnike kot dobavitelje, direktorje, ki so podpisovali pogodbe, in nabavnike, ki so vedeli za to. Očitno pa je nekdo zaščiten in se ne preiskuje.

Leta 2013 in dodatno leta 2015 so potekale kriminalistične preiskave na naslovih pravnih in fizičnih oseb, aprila letos pa so obtožnice zaradi sumov prejemanja podkupnin pri nabavi medicinske opreme postale pravnomočne za skupno 15 obtoženih, ker naj bi bili na svoje račune doma in v tujini prejeli denar za naročanje materiala pri določenem dobavitelju. Med njimi so tudi vodje lekarn, vodje oddelkov, predstojnik klinike in njegov pomočnik. Ob tem pa trije nosilci navedenih pravnomočnih obtožnic predstavljajo tudi polovico od šestih članov Razširjenega strokovnega kolegija za ortopedijo pri Ministrstvu RS za zdravje, ki glede na Pravilnik o razširjenih strokovnih kolegijih predlaga tudi metode diagnostike, zdravljenja in rehabilitacij, ter standarde in normative kadrovskih in materialnih virov.

(Celoten članek preberite v novi reviji Demokracija.)

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine