Piše: G. B.
V novi Demokraciji vabljeni k branju obširne analize prvega koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju ter o razmetavanju davkoplačevalskega denarja s strani Tanje Fajon in Roberta Goloba. Pišemo o tem, kako vlada določa smernice za rebalans proračuna 2026 ter o reviziji poslovanja po ministrstvih v času prejšnjega mandata. Poročamo o tem, kako minister za notranje zadeve Franci Matoz ukrepa proti napadom na policiste. O stanji na ministrstvu za kulturo je spregovorila ministrica Ignacija Fridl Jarc, medtem ko je politični analitik Miran Videtič orisal simbiozo med tranzicijsko levico ter Zoranom Jankovićem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Iz letnih poročil o uradni razvojni pomoči (URP) ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter znanih projektov v začetku leta 2026 je razvidno, da je od junija 2022 do maja 2026 ministrstvo zgolj za tri regije namenilo približno 150 do 200 milijonov evrov, pri čemer nekateri izračuni kažejo okoli 169 milijonov evrov. V štirih letih vlade Roberta Goloba, ko je Tanja Fajon vodila zunanje ministrstvo, se je uradna pomoč močno povečala in dosegla rekordnih 152 milijonov evrov v letu 2025 (0,22 odstotka BDP) – v času, ko se je domači javni dolg hkrati hitro večal. Financiranje domačih projektov pa so v vladi zavračali. Od junija 2022 do maja 2026 je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pod vodstvom Tanje Fajon za tri regije namenilo okoli 169 milijonov evrov. Za Zahodni Balkan so namenili med 120 in 150 milijonov evrov, za Palestino približno 5 do 8 milijonov evrov (od oktobra 2023 dalje, vključno z dodatnimi prispevki prek UNRWA in drugih organizacij), za Podsaharsko Afriko pa okoli 31 milijonov evrov, od tega 1,05 milijona evrov za države regije Sahel. Med prejemnicami pomoči v Podsaharski Afriki so Angola, Etiopija (z 2,5 do 3 milijoni evrov), Tanzanija, Kenija, Madagaskar, Uganda, Mozambik, Zambija, Senegal in druge države.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Intervjuja: dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič
»Začeli smo z racionalizacijo stroškov našega ministrstva, nadaljevali s krčenjem investicijskih sredstev za javne zavode in spomenike v lasti Republike Slovenije. Zaradi velikega primanjkljaja pa smo bili prisiljeni preklicati tudi nekatere razpise, za katere odločbe in pogodbe še niso bile izdane. /…/ Bo pa v prihodnosti treba spremeniti kriterije za to, kdo je vrhunski umetnik, ki si zasluži tovrstno podporo države. Kot je dejal že nekdanji minister dr. Vasko Simoniti, Ministrstvo za kulturo ne sme biti socialna ustanova, ampak mora predvsem krepiti in podpirati razvoj kulture v najširšem pomenu besede v naši državi na vseh ravneh ustvarjalnosti in obenem intenzivno finančno podpirati umetniške dosežke nacionalnega pomena,« je v intervjuju za Demokracijo dejala ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Miran Videtič pa je komentiral politične razmere na splošno: »Leve politike v Sloveniji ni! To, kar imate vi v mislih, je radikalna politika, je transakcijska politika, je profit-partizanstvo in je politika v interesu tujega gospodarja ali gospodarjev. To pač ni leva politika. Naštejte mi vsaj tri politike, za katere lahko rečemo, da so socialdemokrati, da njihova dejanja lahko opredelimo kot socialdemokratska. Še najbliže je kakšen član Piratov. Kar se tiče Zorana Jankovića – on je definitivno največja politična prevara v samostojni Sloveniji! Pika! Dokončna pika!«
Koalicijski vrh na Brdu: Prvi koraki Janševe vlade in načrt projektov do konca leta
Eden najpomembnejših ukrepov v prvih mesecih bo rebalans proračuna, ki bo potrjen konec avgusta. Ta bo moral odražati realno stanje javnih financ in zagotoviti, da država ne preseže dovoljenega primanjkljaja. Koalicija je sprejela tudi protokol za učinkovito koordinacijo med vlado in državnim zborom, ki bo omogočil tekoče sprejemanje zakonodaje. S tem se želijo izogniti blokadam iz prejšnjega mandata, ko so nekateri ključni zakoni obstali zaradi pomanjkanja usklajenosti med ministri in poslansko večino. Posamezni ministri so predstavili prioritete svojih resorjev in poslance seznanili z zakoni, ki jih še letos čakajo na poslanskih klopeh. Sebastjan Jeretič je pojasnil, da ministri pri posameznih zakonih še niso razkrivali podrobnosti, saj je šlo predvsem za spoznavno srečanje in napoved prihodnjega dnevnega reda parlamenta. Svoje poglede na predlagane spremembe so predstavili tudi poslanci, kar kaže na željo nove koalicije po vključevanju vseh partnerjev že v začetni fazi načrtovanja.
Vlada določa smernice za rebalans proračuna 2026: Stabilnost brez novih davkov
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026, začela pa je tudi postopek priprave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Rebalans proračuna bo prinesel tudi prve konkretne prilagoditve za vzdržno javnofinančno sliko, ob ohranjanju ključnih investicij in socialne varnosti. Podrobnejši predlogi bodo znani konec avgusta oziroma septembra. Vlada je ministrstva pozvala k pripravi predlogov ukrepov, ki bodo omogočili doseganje fiskalnih ciljev. Določila je tudi razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih in drugih predlagateljih finančnih načrtov – skupni proračunski odhodki so za leto 2026 določeni v višini 18,4 milijarde evrov.
Afera z izobrazbo – povsem očitna dvojna merila
Predvsem stranka Levica zdaj pritiska na Borisa Mijiča, da odstopi in vrne svoj poslanski mandat. Toda v ozadju je povsem jasna računica: v prvih šestih mesecih po volitvah oziroma po potrditvi poslanskih mandatov (ko so rezultati volitev uradno potrjeni) odstop poslanca ne pomeni, da ga avtomatsko nasledi naslednji na listi, pač pa so potrebne nadomestne volitve v volilni enoti, v kateri je bil poslanec izvoljen. V tem primeru v osmi volilni enoti. Mijič je bil sicer izvoljen v Gornji Radgoni, a v primeru njegovega odstopa bi se za njegovo mesto lahko potegovali kandidati vseh strank. Očitno tranzicijska levica računa, da bi lahko na ta račun izboljšala razmerje sil, saj je Resni.ca v tem primeru pač na strani vlade.
Revizije poslovanja po ministrstvih: primanjkljaji in forenzični pregledi
Ministri Anže Logar, Janez Cigler Kralj in kot prva Ignacija Fridl Jarc razkrivajo finančne vrzeli, Franc Kangler opozarja na odvzete milijone evrov policiji, Monika Kirbiš Rojs pa na izzive pri kohezijskih sredstvih. Po prevzemu oblasti v začetku junija 2026 je nova vlada Janeza Janše v prvih tednih mandata pokazala odločen pristop k pregledom finančnega stanja in poslovanja prejšnje vlade Roberta Goloba. Za začetek so ministri Ignacija Fridl Jarc (kultura), Anže Logar (gospodarstvo, delo in šport) ter Janez Cigler Kralj (kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana) javno razkrili primanjkljaje, napovedali forenzične preglede in poudarili potrebo po odgovornosti za morebitne nepravilnosti. Po dostopnih podatkih preglede opravljajo tudi na drugih področjih. Gre za odziv na dejstvo, da so se po primopredaji poslov pokazale pomembne finančne vrzeli, zaenkrat, kolikor je znano, zlasti pri odobrenih projektih in upravljanju proračuna ter evropskih sredstvih. Nova ekipa želi z analizo stanja zagotoviti preglednost, zaščititi javna sredstva in omogočiti nadaljevanje ključnih programov.
Matoz: Brez hitrih posledic bodo napadi na policiste vse bolj nasilni
Minister Franci Matoz je predstavil tudi predlog za spremembo zakona o kazenskem postopku. Cilj je, da se kazniva dejanja napadov na policiste in groženj uradnim osebam obravnavajo prednostno, z jasnimi roki na tožilstvu in sodišču. »V letu 2025 smo beležili 168 kaznivih dejanj napadov na policiste, v katerih je bilo napadenih 235 policistk in policistov,« je uvodoma dejal minister. Zabeležili so tudi 41 kaznivih dejanj groženj policistom po 209., 300. in 301. členu kazenskega zakona. V zadnjih desetih letih je bilo obravnavanih kar 1792 takšnih kaznivih dejanj. Trend ne pada, nasilje pa postaja vse hujše. Kot zgovoren primer je Matoz izpostavil napad v Kočevju, kjer je storilec povratnik policista zbil z avtomobilom, ga vozil na pokrovu motorja, pri tem pa se ni ustavil, ampak je poškodoval še tri vozila. Policist je bil huje poškodovan; minister ga je še isti večer obiskal v ljubljanski bolnišnici.
V novi Demokraciji objavljamo analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Marko Puš, Nina Žoher, Gašper Blažič, Jože Biščak, Nina Žoher, Štefan Šumah in Stane Granda.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
