23.1 C
Ljubljana
torek, 25 junija, 2024

V novi Demokraciji preberite intervju z dr. Tomislavom Sunićem: »Kritizirati komunizem, hkrati pa pozabljati na njegovo liberalno matrico, je neresno in protislovno stališče«  

Piše: Andrej Sekulović

Dr. Tomislav Sunić je hrvaško-ameriški avtor, upokojeni profesor, nekdanji diplomat in eden vidnejših predstavnikov evropske nove desnice. Z njim smo se pogovarjali o geopolitični situaciji v svetu, o značilnostih nove desnice ter o sodobnem totalitarizmu in cenzuri drugačnih mnenj, ki se danes vse bolj uveljavlja.

Gospod Sunić, kako kot nekdanji diplomat gledate na zdajšnjo geopolitično situacijo v svetu, povezano predvsem z dogajanjem na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, in kako ocenjujete politiko Evropske unije v tem pogledu?

Evropska unija ali točneje Evropska komisija ravna v skladu z uredbami oziroma z ukazi Združenih držav Amerike. Posamezni disidentski glasovi znotraj Evropske unije, ki govorijo o mogoči prekinitvi spopadov in o mogočem diplomatskem sporazumu glede vprašanja Ukrajine in Rusije, nimajo velike teže, kot vidimo v primerih slovaškega ali madžarskega predsednika vlade. Evropska unija vodi protirusko politiko in daje Ukrajini veliko finančno podporo v obliki milijard ameriških dolarjev svojih davkoplačevalcev.

Kako pa komentirate politiko Evropske unije do spopada na Bližnjem vzhodu?

Enako je tudi s stališči Evropske unije do Izraela in palestinskega vprašanja. Javno napadati državo Izrael kot agresorja pomeni samomor za politično kariero vsakega politika Evropske unije. Zaradi tega so politične poteze teh politikov do Palestincev v Gazi kot tudi na Zahodnem bregu, predvsem neke vrste kulinarična in dobrodelna ali sočustvujoča diplomacija, ki pa se izogiba jasni samostojni kritiki ali celo obsodbi izraelske vojaške intervencije v Gazi. Zato celo, ko kakšen evropski politik omenja Izrael v negativnem kontekstu oziroma omenja močno bombardiranje Gaze in smrti palestinskih civilistov, mora v to jezikovno enačbo obvezno vključiti tudi izraz teroristi, ko govori o palestinskih oboroženih militantnežih v Gazi, ki so znani pod imenom Hamas.

Če se malce pomakneva v našo soseščino, kakšne bi bile lahko posledice teh geopolitičnih dogajanj na prostoru nekdanje Jugoslavije?

To je odvisno od tega, o kateri državi v tej regiji govorimo. Za zdaj samo Srbija vodi bolj ali manj suverenistično in neodvisno politiko prav zato, ker sama ni članica Evropske unije. To, ali je takšna politika dobra ali slaba, pa je odvisno od zornega kota analitikov. Ni na meni, da dajem vrednotne sodbe o Srbiji. V politiki je pojem dobrega ali slabega odvisen od interpretacije vsake strani, ki je udeležena v spopadu. Hrvaška in do neke mere tudi Slovenija sta v drugačni situaciji, saj gre za državi, ki sta članici zveze NATO in Evropske unije. Hrvaški politični razred hoče biti, če gledamo v zgodovinskih okvirjih, bolj papeški od papeža oziroma boljši od svojih gospodarjev. Skozi zgodovino so se Hrvati klanjali ali Beogradu ali Dunaju ali pa Berlinu. Hrvaški politiki so zelo redko hoteli, znali ali bili zmožni zavzeti suverenistično stališče v zunanji politiki. Danes se tako hrvaški politiki klanjajo Bruslju.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine