Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako tranzicijska levica skuša s pomočjo ideoloških tem skuša dvigniti čim več megle, a vse to je le del Golobovega predvolilnega mrtvaškega plesa.Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus bodo na volitvah nastopile z enotno listo, kar je dober obet za zmago desnega tabora na volitvah. Gospodarstveniki opozarjajo, da vlada dejansko na področju gospodarstva sprejema antireforme in s tem iz Slovenije dela novo Venezuelo. Kot kaže, so vladajoči tudi glede cen živil ves čas lagali slovenski javnosti, tik pred volitvami pa le še zaostrujejo svoje zavajanje. V ekskluzivnem intervjuju je za Demokracijo spregovoril predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in orisal ozadje političnega dogajanja v Sloveniji. Z Demokracijo boste vedeli več!
»Ekonomska politika Golobove vlade ne obstaja. V prvi tretjini mandata so ukinjali ali prekinjali reforme in ukrepe iz našega mandata, v drugi so gospodarstvo obremenili z birokratskimi nesmisli, v zadnji tretjini pa delijo predvolilne bombončke, z levim betonom cementirajo Ustavno sodišče RS in Banko Slovenije, zaposlujejo svoje za nedoločen čas v administraciji ter napihujejo primanjkljaj in inflacijo,« je v ekskluzivnem intervjuju za Demokracijo pojasnil predsednik SDS Janez Janša. Kot pravi, se bodo o političnih povezavah z drugimi strankami pogovarjali po zmagi na volitvah, »kajti potrebujemo ustavno večino razuma«. »Mi, kot vedno, vnaprej ne izključujemo nikogar.«
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Golobov predvolilni mrtvaški ples ter dvigovanje megle
In kaj v slovenski politični realnosti predstavlja »umetno meglo«? Predvsem širjenje ideološke agende za potrebe mobilizacije levih volivcev in hkrati demobilizacije tistih, ki bi lahko na volitvah podprli opozicijske stranke. Kot je znano, so nekateri triki sedanje oblastne elite spodleteli. Govora premierja Roberta Goloba na Osankarici in v Dražgošah sta hitro utonila v pozabo, saj se pravzaprav nihče ni kaj dosti oziral nanju. Zato so morali iznajti novo umetno vabo za draženje vnaprej indoktriniranih čustev ljudi. Kot je znano, je shod harmonikarjev v Ljubljani na državni praznik 26. decembra 2025 predsednik SDS Janez Janša pospremil z besedami »Ljubljano smo spet naredili slovensko«. Nakar je sledila zapoznela, a predvidljiva reakcija ljubljanske levice. Ljubljanski mestni svetniki, seveda tisti, ki podpirajo Zorana Jankovića, so namreč Janšo napadli, češ da parafrazira Adolfa Hitlerja. No, verjetno so namigovali na Hitlerjeve besede, izrečene v Mariboru leta 1941, češ naredite to deželo spet nemško (v resnici tega ni izrekel v Mariboru, ampak že prej v Berlinu).
Povezovanje strank v enotne liste – recept za desno zmago?
Jernej Vrtovec je po podpisu sporazuma poudaril, da trojček prihaja v trenutku, ko je slovenska družba razdeljena kot že dolgo ne, zato je vsak korak, ki gre v smeri sodelovanja, povezovanja in iskanja rešitev za skupno dobro, ključen. »Vložili smo veliko truda, da bi presegli vzorce, običajne za slovensko politiko. Od danes dejansko sodelujemo in prinašamo upanje za slovenskega volivca in za prihodnost države,« je dejal. Naboj, želja, da spremenijo stanje duha v državi, pa je »dovolj močno tkivo«, da gredo po rezultat, ki bo prinesel drugačno Slovenijo, je ocenil. Glas za skupno listo bo tako glas za razvojno koalicijo, za delovne ljudi, za dostopnost do zdravnika, za mladim dostopna stanovanja, za dostojno bivanje v starosti. Vendar pa se bo koalicija sestavljala šele v ponedeljek po volitvah, je še dodal. No, zanimivo je, da zadnje ankete mainstream agencij omenjene tri stranke še vedno obravnavajo ločeno, medtem ko Levico že nekaj časa merijo skupaj z Vesno.
Intervju: Andrej Poglajen
»Gre za klasično sprevračanje s strani tistih, ki se bojijo, da bodo izgubili privilegije, ki so jih dobili pod sedanjo vlado. Omenim lahko t. i. Glas ljudstva, ki sploh ni sestavljen iz ljudstva, ampak je glas trenutne elite, ki je v zadnjem obdobju dobil 160 milijonov evrov. Samo zamislite si, kaj bi s takšnim denarjem ali le s tretjino takšne vsote lahko naredili na področju infrastrukture in vsega drugega,« je v intervjuju za Demokracijo povedal poslanec SDS Andrej Poglajen. Vabljeni k branju!
Gospodarstveniki opozarjajo na Golobove antireforme
Gospodarsko stanje v Sloveniji v letu 2025 je bilo razmeroma šibko v primerjavi z dolgoletnim povprečjem in pričakovanji v začetku leta. Gospodarska rast (BDP) je bila nižja od napovedi spomladi 2025. Leta 2025 sta gospodarsko aktivnost podpirala gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev, vendar sta bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti in izvoz šibkejša. Javni sektor je po številu zaposlenih prehitel predelovalne dejavnosti, kar kaže na neravnovesje med zasebnim in javnim sektorjem. Fiskalni svet opozarja, da je delež javnega dolga Slovenije v zgornji polovici EU (10. mesto od 27), a likvidnostna rezerva ostaja blažilnik tveganj. Med izzivi ali dejavniki, ki otežujejo delovanje, izstopajo nizka rast produktivnosti, pomanjkanje delavcev, geopolitične negotovosti in visoke cene energije, ki zavirajo industrijski razvoj. Mednarodni monetarni sklad (IMF) in Banka Slovenije opozarjata, da bo nizka produktivnost omejila rast BDP.
Golobovi uničujejo slovensko kmetijstvo in potrošnike
KGZS sicer reprezentativno zastopa kmete, lastnike gozdov in ribiče; zbornica ima demokratične neposredne volitve v svoje organe in vodstvo. »To, da največja koalicijska stranka napade KGZS zato, ker opravlja svojo zakonsko dolžnost, je v sodobni demokratični družbi nedopustno,« je dejal predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in dodal, da ne razume označbe parcialnega političnega interesa zaradi opozarjanja na nova finančna bremena živinorejcev, na zaščito rodovitne zemlje, na zmedo v novem sistemu kastracije pujskov, na težak položaj v prašičerejskem sektorju, na uničevanje kmečkih družin zaradi prekratkega prehodnega obdobja pri ukinitvi baterijske reje, na socialno problematiko na podeželju, na težave ribiškega sektorja ter na preveč številčno divjad in zveri v prostoru. »Kaj je tu političnega, razen slabe kmetijske politike?« je vprašal in pojasnil, da je do velikega nezadovoljstva na področju kmetijstva pripeljala predvsem ignoranca na drugi strani. Zbornica se je namreč vedno pripravljena pogovarjati in deluje konstruktivno. »Niti KGZS niti sam osebno ne delujeva hujskaško, kar mi je bilo očitano,« je še dejal Podgoršek, ki sedaj pričakuje nov poskus ukinitve KGZS.
Vladajoči na debelo lagali ljudem glede cen živil
Ko so se v času Golobove vlade cene hrane najhitreje dvigovale (v letih 2024 in 2025), je vlada obljubljala interventne ukrepe, spremljanje marž in zbiranje podatkov o cenah v verigi. Skupni učinek tega pa je, da hrana v Sloveniji ostaja med dražjimi v EU. Hrana se je dražila tudi v drugih državah, vendar so v Avstriji, na primer, znižali davek na dodano vrednost za osnovna živila. Prepolovili so ga – z deset odstotkov na pet. V Sloveniji pa je Golobova koalicija takšen predlog opozicijskih NSi in SDS že pred tem zavrnila. To so utemeljevali s tem, da bi se v državni proračun steklo okoli 100 milijonov evrov manj davka. Toliko, 100 milijonov evrov, pa bi več ostalo državljanom. Vendar to te tranzicijske vlade ne zanima.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju številnih kolumn naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Lucija Kavčič, Petra Janša, Mitja Iršič, Matevž Tomšič, Borut Korun in Štefan Šumah.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
