12.9 C
Ljubljana
petek, 24 septembra, 2021

V letu 2020 smo imeli najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih, ker je vlada na globalno korona krizo, hitro in odločno reagirala

Piše: Sara Rančigaj / Nova24tv.si

Strokovnjaki iz področja stečajev in z njimi povezanimi postopki poudarjajo, da smo imeli v lanskem letu izjemno nizko število stečajev, podobno pa se dogaja tudi v Evropi. Strokovnjaki so si enotni, da je država je s pomočjo protikoronskih ukrepov pomagala podjetjem pri preživetju, medtem ko bodo tista podjetja, ki so slabo poslovala že pred samo krizo, verjetno zaprla svoja vrata po koncu ukrepov. Številni pritrjujejo, da bodo podjetja preživela le na račun pomoči in odlogov kreditov, okrevanje pa bo odvisno od naslednjih korakov in okrevanja gospodarstva. “V vsakem primeru bo zelo pomembna izhodna strategija, ki jo bo država ubrala po koncu krize s koronavirusom,” je jasen Lahovnik. 

Število stečajev med pravnimi in fizičnimi osebami je lani izjemno upadlo zaradi vladnih ukrepov. “V 2020 smo imeli v Sloveniji najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih, ker je vlada na globalno korona krizo hitro in odločno reagirala,” je dejal vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik. Po njegovem mnenju se bo število stečajev povečalo po izstopu iz krize, saj se bo marsikatero podjetje, ki je že slabo poslovalo pred epidemijo, zaprlo. “Vsi tisti, ki so bili že pred krizo v slabem položaju bodo po krizi po vsej verjetnosti zaprli, saj jih je vlada držala pri življenju,” je pojasnil.

Tudi v Financah menijo, da je glavni razlog za upad stečajev predvsem zasluga državne pomoči podjetjem, ki so zaradi nevzdržnih poslovnih modelov že dalj časa zrela za stečaj, a so izkoristila državni denar in se obdržala nad gladino. Deloma pa tudi zaradi nedelovanja sodišč, moratorijev na stečaje in odplačevanje posojil.

Gibanje stečajev (Foto: Finance)

Lahovnik poudarja, da v Evropi opažamo podobno sliko, saj so se tudi po EU srečevali z upadom števila stečajev. “Države tako z državno pomočjo preživljajo tako imenovane zombije, ki pa na srednji ali dolgi rok ne bodo mogli preživeti,” je pojasnil. Kot je razložil odvetnik in stečajni upravitelj Aleš Velkaverh se je v njihovi odvetniški pisarni zmanjšalo povpraševanje po insolventnosti ter s tem povezanimi postopki. Medtem pa še drugi pojasnjujejo, podobno kot  Lahovnik, da je vlada z reprogramiranjem in odlogom posojil, omogočila preživetje podjetij. “Če reprogramov in odlogov posojil ne bi bilo, bi banke ob neplačilih hitro unovčevale zavarovanja, kar bi privedlo do več stečajev,” pa je pojasnil stečajni upravitelj Damjan Belič.

Lani se je število stečajev še dodano močno zmanjšalo. Slovenska sodišča so lani začela 1.125 stečajnih postopkov nad pravnimi osebami, kar je trinajst odstotkov manj kot leta 2019 in za skoraj petino (19 odstotkov) manj kot v rekordnem letu 2018, kažejo podatki AJPES. Manj stečajev smo v Sloveniji nazadnje imeli v letu 2013, ko je bankrotiralo 941 podjetij. Se je pa lani povečal znesek prijavljenih terjatev v stečajnih postopkih – skupno je bilo v stečajih pravnih oseb lani prijavljenih za 866 milijonov evrov terjatev, kar je malo manj kot 10 odstotkov več kot v letu prej, kažejo podatki vrhovnega sodišča.

V Franciji je lani bankrotiralo 32.184 podjetij, kar je približno 20 tisoč oziroma 38 odstotkov manj kot leto prej, je pred kratkim poročal Bloomberg. Francija je nazadnje tako malo stečajev imela pred 33 leti, leta 1987. V analitski hiši Altares so ocenili, da bi brez državnih pomoči v Franciji bankrotiralo okoli 80 tisoč podjetij, hkrati pa napovedujejo krepko rast števila stečajev v tem in prihodnjem letu. Upad stečajev so lani zabeležili tudi v Veliki Britaniji, Nemčiji in Španiji. Nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo je že konec oktobra objavil raziskavo, da je Nemčija z državnimi pomočmi preprečila rast števila stečajev, je pa na drugi strani ustvarila številna že prej omenjena zombijska podjetja, ki so bila že pred začetkom epidemije obsojena na propad zaradi nevzdržnih poslovnih modelov. Ker takšna podjetja na srednji in dolgi rok ne morejo preživeti, ekonomisti v raziskavi pričakujejo velik skok insolventnih podjetij po izteku državnih pomoči.

Gibanje števila stečajev (Foto: Finance)

Še večji kot pri pravnih osebah je bil upad števila osebnih stečajev, njihovo število pa upada že vse od leta 2016 – lani jih je bilo za 25 odstotkov manj kot leta 2019. Po podatkih vrhovnega sodišča je lani bankrotiralo 1.416 fizičnih oseb, kar je skoraj 500 oziroma 25 odstotkov manj kot leto prej. Manjši je bil tudi znesek prijavljenih terjatev v osebnih stečajih, znašal je 251 milijonov evrov, kar je za skoraj tretjino (32 odstotkov) manj kot leta 2019. Kot še pojasnjujejo stečaji v lanskem letu niso posledica krize zaradi koronavirusa, temveč nakopičenih težav iz prejšnjih let. Koronavirus pa bi lahko bil izgovor za propad številnih podjetij. “Predvidevam, da bodo sklicevanje na nezmožnost poslovanja izkoristile vse družbe, ki so bile ‘zrele’ za insolvenčne postopke že pred tem,” je dejal Marko Zaman, stečajni upravitelj in tudi predsednik zbornice stečajnih upraviteljev. Medtem pa pri številu prisilnih poravnav ni opaziti bistvenih odstopanj.

Gibanje števila prisilnih poravnav (Foto: Finance)

Po zaključku državnih pomoči je pričakovati večje število stečajev
Število stečajev se zna po koncu ukrepov držav povečati, zato Lahovnik poudarja, da bo zelo pomembna izhodna strategija države po epidemiji. “Pričakujem, da bi se lahko število stečajev povečalo letos spomladi oziroma, ko se iztečejo državne pomoči. Bo pa to precej odvisno tudi od tega, kako bo ravnala država. Ta ima namreč možnost, da ukrepe tudi po koncu epidemije v nekem manjšem obsegu podaljša in omogoča normalen izhod iz krize,” pravi Belič.

Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman (Foto: STA)

Tudi število osebnih stečajev bo po Beličevem mnenju povezano s prihodnjimi gospodarskimi razmerami. “Podjetja bodo po koncu epidemije in izteku državnih pomoči potrebovala prestrukturiranje. Če bodo odpuščala, bo to imelo vpliv tudi na brezposelnost in življenjski standard ljudi. Če posamezniki zaradi upada prihodka ne bodo zmogli odplačevati posojil, bodo banke unovčevale zavarovanja in lahko pričakujemo več osebnih stečajev,” dodaja Belič. “Menim, da bi lahko doživeli povečanje stečajev v drugi polovici leta, če se ne bomo pravočasno pripravili na posodobljene okvire prestrukturiranja,”  pa dodaja predsednik zbornice stečajnih upraviteljev Marko Zaman.

Zadnje novice

Sorodne vsebine