Piše: Dr. Vinko Gorenak
Pred dnevi sta na Bledu potekala izvršilni odbor in generalna skupščina Mednarodne zveze sredinskih demokratov (IDC-CDI), katere članici sta tako SDS kot NSI, Janez Janša pa je podpredsednik zveze. Imel sem čast, da sem lahko bil gost omenjenega dogodka. Zvezo sestavlja več kot 100 političnih strank iz 80 držav sveta, na tem dogodku pa so pristopile še tri članice. Na zasedanju je bilo obravnavanih 13 resolucij, njihov skupni imenovalec pa so mir, varnost in pravičnost. Omenjena zveza je sprejela tudi resolucijo o Sloveniji, v kateri se opredeljuje do aktualnega stanja v Sloveniji, tudi do vladne ukinitve spominskega dneva na žrtve komunizma.
Na tej točki sem bil posebej pozoren na reakcije udeležencev. Od začudenih pogledov, velikih oči in zmigovanja z glavo do izražanja nezadovoljstva, tišine, ki je dala vedeti, da posamezniki tej informaciji ne morejo verjeti. Toda končno se je to znašlo tudi v resoluciji o Sloveniji, kjer so udeleženci soglasno obsodili to vladno potezo.
Vse to je bila seveda posledica vladne ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma, ki ga je prejšnja vlada določila za 17. maj. Tak dan praznujejo v mnogih državah Evrope, pred dnevi so ga praznovali v Ukrajini, naša vlada pa ga je ukinila, in to na dopisni seji dan pred omenjenim dnevom, ko so se zvečer na Trgu republike zbirali ljudje, ki so mirno počastili spomin na ta dan z molitvijo.
Da bi bila ironija res popolna, moramo povedati še to, da je v Ljubljani pred dnevi potekala diplomatska konferenca za izvedbo pogajanj za sprejetje konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Udeležilo se je je 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in kazenskega prava iz 77 držav, ki so sprejeli tako imenovano ljubljansko-haaško konvencijo na omenjeno temo. Če mislite, da je kdo od tujih udeležencev konference kaj vedel o povojnih pomorih v Sloveniji in tisočih grobov, ki jih je povzročil komunistični režim, se seveda motite.
Tudi sicer se v »Golobnjaku« sprenevedajo enako, kot so se sprenevedali vsi njihovi predhodniki. Že več kot pred desetletjem je bil v evropskem parlamentu določen 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma. V evropskem parlamentu so takrat vsi naši poslanci – levi in desni – glasovali za sprejetje tega predloga. A v Sloveniji je vse drugače. V našem DZ ob več poskusih, da bi DZ implementiral to resolucijo, ni šlo. V našem DZ so bili vsi ti poskusi zavrnjeni. Torej v EU eno, doma pa drugo. Kakšna dvoličnost!
A najpomembnejša naloga »Golobnjaka« je bila opravljena v preteklem tednu. Gre seveda za »osvoboditev« RTV Slovenija. No, za potrebe »Golobnjaka« so to nalogo opravili na ustavnem sodišču. Štirje ustavni sodniki so odpravili sklep o zadržanju izvajanja nekaj členov zakona o RTV, ki ga je februarja letos sprejelo pet ustavnih sodnikov. Kaj se je torej dogajalo v tem času? Zakaj sta si dva sodnika premislila (Knez in Accetto), tretji (Svetlič) pa je to omogočil, s tem da je zagotovil sklepčnost? Sklep je bil sprejet, čeprav so praktično vsi ustavni pravniki in nekdanji sodniki ustavnega sodišča jasno povedali, da bi bila odprava sklepa protiustavna. Nekaj hudo nevarnega in zahrbtnega se je moralo odvijati na ustavnem sodišču. Ptiči že čivkajo, da so v »Golobnjaku« hudo pritiskali na ustavne sodnike, da so jim (Knezu in Accettu) ponujali visoke položaje na evropskih sodiščih, da so nekatere izsiljevali (Svetliča) in še kaj.
Precej jasno je, da bo o tem odločalo ESČP, tudi rezultat je predvidljiv, seveda tisti, ki bo odpravil sklep našega ustavnega sodišča, a kaj to koga briga. Accetto in Knez bosta takrat verjetno že na visokih položajih v sodnem sistemu EU, za svoja dejanja pa seveda ne bosta odgovarjala.
Za »Golobnjak« je pomembno, da je RTV »osvobojena« (beri politično podrejena »Golobnjaku«) menda za vse večne čase, kar pa ne bo držalo. Ustavno sodišče je namreč s svojo odločitvijo na široko odprlo vrata vsakokratnemu spreminjanju zakona o RTV, po potrebah vsakokratne vlade torej, kar pa je usodno narobe. Ustavno sodišče pa ima še popravni izpit. Gre za vsebinsko presojo, ali je zakon o RTV v skladu z ustavo ali ne.
