Piše: A. G. (nova24tv.si)
Podatki Statističnega urada razkrivajo, da se je življenje v Sloveniji ponovno podražilo. Inflacija se je namreč septembra na letni ravni glede na avgust dvignila za 1,3 odstotne točke, in sicer na 7,5 odstotka. K letni inflaciji so najbolj prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, čeprav vlada vztrajno trdi, da se je hrana (njihova košarica) pocenila. K mesečni inflaciji so prispevale višje cene električne energije. A če menite, da za tako porazno stanje ni kriva vlada, češ da je tako povsod, se motite. Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin je slovenska inflacija septembra skočila na 7,1 odstotka, evrska pa je upadla na 4,3 odstotka.
Cene storitev so se ta mesec medletno v povprečju zvišale za 8,4 odstotka, cene blaga pa za 7,0 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 odstotka, poltrajno blago za 5,5 odstotka in trajno blago za 1,0 odstotka. Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač – skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Električna energija se je podražila za 26,5 odstotka zato, ker je vlada Roberta Goloba odpravila ukrep znižanega plačila prispevkov.
Za 7,8 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura so prispevale 0,8 odstotne točke, za 10,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo 0,6 odstotne točke, za 9,2 odstotka dražje podražitve v restavracijah in hotelih pa prav tako 0,6 odstotka. Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 odstotka, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke. K mesečni inflaciji je medtem največ, 0,4 odstotne točke, prispevala za 10 odstotkov dražja električna energija, za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še za 5,5 odstotka višje cene oblačil in obutve, za 0,2 odstotne točke pa za 3,7 odstotka dražje gostinske storitve.
Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke, saj so se tekoča goriva podražila za 5,0 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja, ki so porasle za 4,9 odstotka, ter vse preostale podražitve v septembru. Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili za 14,2 odstotka cenejši počitniški paketi, po 0,1 odstotne točke pa so jo znižale še za 5,4 odstotka nižje cene nastanitvenih storitev in za 2,6 odstotka nižje cene drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene, merjene s tem indeksom, dvignile za 0,7 odstotka.
V območju evra bistveno boljša situacija
Območje evra pa je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je tako dosegla najnižjo raven po oktobru 2021. Slovenija je bila medtem septembra precej nad povprečjem skupne valute. Višjo inflacijo od Slovenije sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, septembra beležili le Slovaška z 8,9-odstotno in Hrvaška s 7,3-odstotno inflacijo. Nemčija je septembra beležila 4,3-odstotno inflacijo, Francija 5,6-odstotno, Italija 5,7-odstotno, Avstrija pa 5,8-odstotno inflacijo.
Višji javnofinančni primanjkljaj
Javnofinančni primanjkljaj je v drugem četrtletju letos znašal kar 596 milijonov evrov oz. 3,7 odstotka BDP. S tem je bil nominalno višji kot v prvem četrtletju letos in v drugem četrtletju lani, v deležu BDP pa v četrtletni primerjavi enak, v medletni pa nižji. Javni dolg je bil v obeh primerjavah nominalno višji, relativno pa nižji. V prvem četrtletju letos je javnofinančni primanjkljaj znašal 529 milijonov evrov oz. 3,7 odstotka BDP, v drugem četrtletju lani pa 573 milijonov evrov oz. 4,0 odstotka BDP. V drugem četrtletju letos so javnofinančni prihodki znašali 6,9 milijarde evrov, kar je 537 milijonov evrov oz. 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najbolj so se povečali prihodki od socialnih prispevkov. Javnofinančni odhodki so bili pri 7,5 milijarde evrov, kar je 560 milijonov evrov ali 8,1 odstotka več kot leto prej. Nominalno so se najbolj povečali izdatki za sredstva za zaposlene. Bruto javni dolg je znašal 42,39 milijarde evrov ali 70,5 odstotka BDP. To je 211 milijonov evrov več kot v prvem četrtletju (42,18 milijarde evrov oz. 72 odstotkov BDP) in 1,34 milijarde evrov več kot v drugem četrtletju lani (41,05 milijarde evrov oz. 75 odstotkov BDP).
