Piše: Janja Strah
Na včerajšnji seji Zbora za republiko (ZzR) je bil ustanovljen Svet za zaščito svobode govora (SZSG). Predsednik Sveta je postal Jože Biščak, namestnik urednika revije Demokracija.
»Ker menimo, da je danes v Sloveniji svoboda govora kot univerzalna človekova pravica in svoboščina ogrožena, se ustanavlja Svet za zaščito svobode govora,« je zapisal Svet v ustanovitveni izjavi za javnost.
Svet je bil ustanovljen zaradi vse večjega omejevanja svobode govora v Sloveniji. Glavna naloga Sveta bo prizadevanje za zaščito svobode govora – da lahko vsakdo javno izrazi svoja stališča, ne da bi zaradi izrečenih besed utrpel negativne posledice, kot so grožnja z nasiljem ali zaporna kazen. Svet se bo odzival na kršitve svobode govora kot temeljne človekove pravice in svoboščine.
Kot je zapisano v sporočilu za javnost, bo Svet »odprta skupina, ki od svojih podpornikov in članov pričakuje, da si bodo prizadevali za svobodo govora in da zaradi različnih stališč ne bodo nikoli omejevali svobode govora drugim«.
Izjavo Sveta za zaščito svobode govora, ki je bila sprejeta ob ustanovitvi, objavljamo v celoti:
Izjava Sveta za zaščito svobode govora
Ker menimo, da je danes v Sloveniji svoboda govora kot univerzalna človekova pravica in svoboščina ogrožena, se ustanavlja Svet za zaščito svobode govora. Temeljna naloga Sveta bo prizadevanje, da lahko vsakdo javno izrazi mnenje in stališče v skladu s svojim svetovnim nazorom, ne da bi se bal, da bi ga oblast zaradi njegovih besed preganjala.
Svoboda govora je temeljni kamen vsake demokratične in svobodne družbe. Skozi zgodovino je pripomogla, da se je iz generacijo na generacijo prenašalo znanje in da so potekale ostre razprave z mestoma žaljivo retoriko, ki so v iskanju resnice pripeljale do najboljših rešitev, ki so svetu prinesle blaginjo. Brez svobode govora svet ne bi doživel tehnološkega napredka, kot ga je. Svoboda govora kot ustavnopravna zagotovljena pravica omogoča kroženje idej in svobodno izmenjavo informacij med posamezniki brez vmešavanja državnih oblasti. Svoboda govora namreč spodbuja drugega, da pove, s čim se z nami ne strinja in kje po njegovem nimamo prav.
Svet za zaščito svobode govora ostro zavrača poskuse katerekoli oblasti, da bi z zakoni, ustanavljanjem raznih vladnih svetov in ustrahovanjem preprečila ljudem – ki ne delijo ideoloških in drugih pogledov vsakokratne aktualne vlade – širjenje svojih pogledov na svet o kateremkoli vprašanju.
V Svetu menimo, da nima država nikakršne pravice nikomur preprečiti ali omejiti svobode izražanja. Prepričani smo, da je ravno javno soočenje različnih pogledov edini način, da ostanemo in postanemo še boljša svobodna in demokratična družba. Vsaka oblast, ki ne samo, da ne prenese tudi ostre in žaljive kritike, temveč odreka pravico vsaki kritiki, je sovražnica svobode govora in je zato nagnjena k avtokraciji.
V Svetu smo ljudje različnih opredelitev in stališč do številnih vprašanj. Zato je Svet za zaščito svobode govora odprta skupina, ki pa od svojih podpornikov in članov pričakuje, da zaradi različnih stališč in pogledov ne bodo nikoli omejevali svobode govora drugim.
V Svetu menimo, da spoštljivo in strpno javno komuniciranje ni stvar zakonodaje ali drugih državnih predpisov, ampak stvar načel in načina delovanja svobodnega posameznika.
V Svetu smo prepričani, da je sedanji zakonodajni in ustavni okvir, ki sankcionira spodbujanje k nasilju, dovolj širok (če ne celo preširok) in da Slovenija ne potrebuje dodatnega zaostrovanja zakonodaje. Predvsem ne pravne ´viktimizacije´, se pravi vnaprejšnje podelitve statusa žrtve določenim skupinam ljudi z namenom, da bi se zaščitile pred kakršnokoli kritiko in izražanjem negativnih mnenj o njihovem delovanju. Načelo ´viktimizacije´ je nagnjeno k zlorabi, saj lahko vsaka užaljena stran ali skupina pod krinko nejasnih in nedefiniranih pojmov meni, da je kritika zoper njih spodbujanje k sovraštvu in nestrpnosti.
Svet za zaščito svobode govora je zavezan ´voltairovskemu načelu´: »Ne odobravam tega, kar pravite, vendar bom do smrti branil vašo pravico, da to poveste.«
