Ukrajinska protiofenziva: kako jo razumeti, zakaj je pomembna in kako dolgo bo trajala

Piše: Ana Horvat (Nova24TV.si)

“Ko bomo začeli protiofenzivo, bodo vsi vedeli za to, to bodo namreč videli,” je v sredo poudaril najvišji ukrajinski varnostni uradnik Oleksij Danilov. Danilov se je s temi besedami odzval na ruske trditve, da je Kijev končno – zares, zares – sprožil svojo težko pričakovano protiofenzivo.

Rusija ni edina, ki je v teh dneh ugibala o pomenu nedavnih premikov ukrajinskih vojakov. Ameriški uradniki so okrepitev topniških napadov in kopenskih napadov v vzhodni Ukrajini ta teden razlagali kot možen znak začetka protiofenzive.

V četrtek so ukrajinske enote po poročanjih okrepile napade na frontne linije na jugovzhodu, te enote pa so imele v rokah orožje, izdelano na zahodu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek namignil na začetek “zelo težkih bitk” v vzhodni regiji Donecka. Vse to je kazalo na znake, da je protiofenziva končno tu.

Protiofenziva obstaja na nekem kontinuumu. Vse sestavine uspešne protiofenzive so se odvijale že v preteklih tednih. Ukrajina je namreč ciljala na ruske frontne linije z dolge razdalje in izvajala lokalizirane napade v krajih, kot je Bahmut. “Ukrajinske sile že oblikujejo bojno polje,” je dejal Robert Murrett, nekdanji mornariški obveščevalni častnik in profesor prakse na univerzi Syracuse.

Ko se bodo te taktične operacije nadaljevale, ko se bo vse več zahodnih tankov in na novo izurjenih ukrajinskih vojakov s strani Nata pomaknilo na fronto, ko bo Ukrajina napredovala proti ruskim obrambnim linijam in utrdbam ali jih izzvala, bo vse to pomagalo razkriti potek protiofenzive. Toda podrobnosti so na tej točki večinoma le špekulacije. In kot so poudarili strokovnjaki, tako Rusija kot Ukrajina želita manipulirati s poročili, zato bo informacijska vojna namenoma prikrila dogajanje na samem bojišču.

Edina stvar, ki je dejansko gotova, je, da ruska vojna v Ukrajini prehaja v novo fazo: vsestransko prizadevanje Ukrajine, da bi osvobodila s strani Rusije okupirano ozemlje in preoblikovala potek vojne. Ukrajina bi lahko ponovno zavzela veliko ozemlja, vendar je količina verjetno manj pomembna od tega, kako bo Kijev spremenil strateško sliko in zasedel ključna območja, zaradi katerih bi bila Rusija izčrpana in v šibkejšem položaju kot prej. Kijev mora svojim zahodnim podpornikom dokazati, da lahko uspešno uporabi sredstva in napredno opremo, ter s tem potrdi in okrepi zunanjo podporo, ki jo uživa. Kajti za kakršen koli uspeh v ukrajinski protiofenzivi je malo verjetno, da bi pomenil tudi konec ruske vojne.

Kje je sedaj protiofenziva?
Ukrajinske sile so pozno poleti 2022 osvobodile regijo Harkov in novembra lani prisilile Ruse k umiku na drugo stran reke Dnjepro v Hersonu. (Ta teden je območje preplavil razstreljeni jez.) Ukrajina je imela zagon pozimi, čeprav je vojna nato prešla v nekakšno mirovanje: boji so se nadaljevali vzdolž frontnih črt, a tudi Rusija se je spravila v svoje obrambne položaje. Rusija je to zimo sprožila ofenzivo, da bi poskušala zavzeti Lugansk in Doneck, vendar na koncu ni pokazala veliko, razen nekaj manjših ozemeljskih pridobitev in po približno devetih mesecih osvojila Bahmut, srednje veliko mesto, ki sploh ni tako strateško pomembno.

Ukrajina in Rusija sta porabili veliko vojakov in ognjene moči v bitki za Bahmut, v času, ko je svet pričakoval, da se bo spomladi začela ukrajinska protiofenziva. Obstajalo je pričakovanje, da bo Kijev takšne operacije sprožil potem, ko bo prejel novo vojaško opremo in podporo s strani zahodnih zaveznikov, potem ko bo dopolnil in uril nove enote, verjetno po sezoni blata, in potem, ko se bo Rusija izčrpala v lastnih ofenzivnih operacijah. Ti pogoji so bili v veliki meri izpolnjeni.

Za protiofenzive je značilno, da gre za zapletene, večplastne operacije, ki se po navadi odvijajo v fazah. Vsaj ena od teh faz se je že začela dogajati: tako imenovana faza “oblikovanja” ali “priprave”. To je sicer tudi precej samoumevno: Ukrajina je namreč želela ustvariti razmere na bojišču, ki bodo njene oborožene sile pripravile na uspeh. Ukrajinske sile so napadale ruske enote na različnih delih frontnih črt, tudi na velike razdalje. Ciljajo in uničujejo oskrbovalne linije. Ukvarjajo se s sabotažami, akcijami, kot so čezmejni napadi na Belgorod, in celo s tistim čudnim incidentom z dronom v Moskvi, namenjenim preusmerjanju ruske pozornosti ali virov. Ukrajina uporablja to taktiko za preverjanje ali omilitev ruske obrambe, je po poročanju Vox izpostavil Franz-Stefan Gady, višji sodelavec na Mednarodnem inštitutu za strateške študije, in tudi za to, da “poskrbi, da se Rusi širijo vzdolž fronte, ne da bi se koncentrirali, morda tudi, da odmaknejo svoje operativne rezerve ali napotijo svoje sile nekam, kjer Ukrajinci verjetno ne bodo začeli s svojimi glavnimi prizadevanji”.

Nihče ne ve, kje se bodo odvijala glavna prizadevanja Ukrajine, čeprav imajo strokovnjaki in opazovalci nekaj idej, kje bi Ukrajina lahko poskusila. Eden od teh območij je okrog Zaporožja na jugu, kjer bi Ukrajina lahko poskušala prodreti proti Azovskemu morju, kar bi Ukrajini omogočilo, da razkosa tako imenovani “kopenski most”, ki povezuje Krim s preostalo Ukrajino, Kijev pa bi se s tem dokopal do položaja, ko bi lahko neposredno udaril v Krimu.

Boji se krepijo v bližini Zaporožja in naprej od tam, vključno z okolico Velike Novosilke, območja med Zaporožjem in Doneckom. Vendar še ni jasno, ali se bo Ukrajina poskušala osredotočiti na določena območja ali napadla z več front. Zlasti zdaj širjenje pomaga – če Ukrajina naredi preboj na enem področju, se bo Rusija morda prisiljena odzvati in pripeljati okrepitve, kar bo prispevalo k ranljivosti drugje – morda na mestu, ki si ga je Ukrajina res ves čas želela. “Menim, da se prav tako ustvari občutek, da se napada z vseh kotov, in ustvari občutek zagona in izjemne moči,” je dejala Margarita Konaev, namestnica direktorja za analize in raziskovalna sodelavka pri Centru za varnost in nastajajoče tehnologija na Univerzi Georgetown. V interesu Ukrajine je, da je trenutno povsod naenkrat, tako kot je tudi v interesu Rusije, da identificira določene točke in trdi, da tam upočasnjujejo napredovanje Ukrajine. Frontna črta v Ukrajini je dolga – pomislite na razdaljo od Chicaga do New Orleansa, je izpostavil Murrett.

Pričakovanje okoli te protiofenzive je morda nekoliko povečalo pričakovanje glede Ukrajine. Ukrajina se je tako znašla pod pritiskom, da lahko ponovno zavzame ozemlje in domačemu in mednarodnemu občinstvu dokaže, da lahko še naprej izziva in celo premaga Rusijo na bojišču. Zaenkrat je negotovo, ali lahko Ukrajina doseže vse visoko zadane cilje ali ne, jasno pa je, da je za te ocene še veliko, veliko, veliko prezgodaj – verjetno čez tedne, morda mesece. Dejstvo pa je, da ima Ukrajina to poletje nekaj prednosti, ki jih lani ni imela – na primer naprednejšo zahodno opremo – vendar se sooča tudi z novimi izzivi, kot je potencialno bolj pripravljena ruska vojska in potencialno zahtevnejši cilji.

Eden od razlogov, zakaj so bili vsi v tem tednu tako navdušeni nad začetkom ukrajinske protiofenzive, so bila poročila, da so ukrajinske sile na fronti vključile specializirane enote, ki so imele napredno zahodno orožje, in enote, ki jih je na novo izuril Nato. Ruski vojaški bloger je tudi poročal, da so bili nemški tanki Leopard vpleteni v hude spopade v Donecku. “Bojni tanki zahodne izdelave na fronti – to bi bil dober znak, da se začenja protiofenziva,” je izpostavil Kastehelmi. Po besedah Murretta so zahodne vojaške donacije tiho in sčasoma spremenile sile Kijeva. “Po evropskih standardih je Ukrajina vojaška sila,” je poudaril.

Pojavlja se vprašanje okrog tega, kako uspešna bo Ukrajina pri bojevanju z zahodnim orožjem. Ukrajina ima veliko različnih vojaških sistemov ali platform, vključno s tanki in bojnimi vozili pehote, droni in topniškimi sistemi. Včasih se dopolnjujejo, včasih izničujejo. “Lahko si to predstavljate kot smrtonosno igro kamen, papir in škarje,” je komentiral Gady. Če postopate pravilno, povečate izgube za sovražnika (v tem primeru za Rusijo) in jih zmanjšate za Ukrajino. To tudi pomeni, da bo Ukrajina uporabila manj vsega: manj topništva, manj tankov, manj vojakov, ker vse deluje skupaj, namesto da bi se močno zanašala samo na eno stvar (kot je topništvo) naenkrat. To v praksi pomeni, da lahko Ukrajina naredi več s približno enakim naporom.

Ustrezna oskrba sil je nujna
Protiofenziva bo pokazala, ali lahko ukrajinske sile zadostijo pričakovanjem. Kijev se sooča z dodatnimi logističnimi in oskrbovalnimi izzivi. Obstajajo različne vrste tankov in oklepnih bojnih vozil, ki imajo različne specifikacije in te je potrebno dobavljati, servisirati in pravočasno nadomeščati, kar pa je potrebno vzdrževati več tednov in mesecev. “Lahko narediš preboj in greš naprej. Če pa ne morete nadaljevati z oskrbo svojih čet, pripeljati svežih čet na fronto, da popravijo opremo, obnovijo kakršno koli pokvarjeno opremo ali izgubljeno opremo, potem ste v resnih težavah,” je opozoril Konaev.

Ukrajina bo verjetno izgubila nekaj opreme, ko bo poskušala prebiti rusko obrambo. Rusija je namreč zgradila robustne utrdbe na tej ogromni fronti, ki se razteza vse od juga v Hersonu do severa. Nekatera območja so verjetno bolj nevarna od drugih, vendar vključujejo jarke, protitankovske bunkerje in so močno minirana. Zahodni obveščevalni uradniki so v začetku tega meseca povedali, da so ruska minska polja tako obsežna, da bi bil preboj takšne obrambe monumentalen dosežek za katero koli silo. Če bo Ukrajina zlahka naredila preboj, bo to po besedah nekaterih strokovnjakov predstavljajo precej dober znak ukrajinskega uspeha in ruskih težav. Strokovnjaki pa ob tem svarijo, da je namen prve in druge frontne linije, da upočasnita in izčrpata Ukrajino ter da Kijev utrpi izgube opreme in osebja, da to prinese Rusiji čas za pošiljanje okrepitev.

Pričakovati je mogoče več poskusnih napadov, da bo Ukrajina ugotovila, kam se lahko prebijejo. Osvoboditev pomembnega kraja, kot je Mariupolj, bi bila neverjetna zmaga, vendar vsi ukrajinski uspehi ne bodo imeli takšne pripovedne moči. In manj odmevne poteze lahko v resnici dolgoročno pomenijo več. “Samo osredotočiti se je potrebno na dinamiko: kaj je pomembno, ker je simbol, in kaj je pomembno, ker je del izračunanega nabora potez, ki bodo pripeljale do resničnega, operativno pomembnega dosežka,” je izpostavili Konaev.

Zakaj je protiofenziva pomembna
Cilji Ukrajine se niso spremenili: končati rusko okupacijo znotraj mednarodno priznanih meja države, vključno z območji, ki jih Moskva nadzoruje od leta 2014, vključno s Krimom. Ali bo tudi uspela vse to dobiti nazaj s protiofenzivo, je vprašanje. Toda to ne spremeni vložkov za vojaške in politične cilje Ukrajine. “Ukrajinci morajo tukaj uspeti,” je dejal Kastehelmi. “Zahodnim državam morajo pokazati, da lahko Ukrajina dejansko doseže svoje cilj – osvoboditev vseh ozemelj pod rusko okupacijo.”

Ukrajina mora tudi domačemu občinstvu dokazati, da brani svoje ljudi in ozemlja. V tem trenutku sta ukrajinska morala in podpora njenim prizadevanjem visoki. Rusija je sicer poskušala spodkopati javno podporo z neusmiljenimi bombardiranji, vendar je s tem samo utrdila odločnost Ukrajincev. Znano je, da Zahod predstavlja daleč najpomembnejše občinstvo. Združene države Amerike in njihovi evropski zavezniki so se Ukrajini pred to protiofenzivo močno zavezali in skupaj porabili ali obljubili milijarde. Ukrajina mora pokazati, da se zaloge in podpora izplačajo in da je vse skupaj več kot upravičeno. Dejstvo je, da ZDA, še posebej pa Evropa, nimajo neomejenih količin vojaške opreme, Washington in Bruselj pa uporabljata politični kapital za vlaganja v topništvo. Glasovi skepticizma v zahodnih prestolnicah so še vedno manjšina, vendar bi se lahko okrepili, če bi se Ukrajina soočila s težavami v tej protiofenzivi, zlasti ko se v ZDA začenjajo predizbori za ameriške predsedniške volitve.

Razen, če bi se Ukrajina soočila z osupljivim porazom, kar se zdi malo verjetno, Zahod verjetno ne bo začel siliti Kijeva za pogajalsko mizo. Mnogi mislijo, da želi Ukrajina doseči preboj skozi jug ali jugovzhod, da doseže Azovsko morje, prereže rusko fronto na dvoje in se dovolj približa Krimu, da Rusom pokaže, da je njihov položaj šibek. V tem primeru gre za nekakšen sanjski scenarij. Nikakor ni nemogoč, a nihče ne misli, da bo vse skupaj enostavno. Osvoboditev okupiranega ozemlja s strani Rusije – in kako hitro se to lahko zgodi – bo verjetno drugo merilo, na podlagi katerega se bo ocenjevalo uspešnost Ukrajine. Dolgoročno gledano mora Ukrajina na koncu osvoboditi vsa okupirana ozemlja, a tudi to morda ni najboljši okvir za to protiofenzivo. “Kratkoročno je veliko bolj pomembno, kako se bodo ukrajinske oborožene sile izvlekle iz te ofenzive glede na to, kako se bodo iz nje izvlekli Rusi,” pa pravi Gady. To bo namreč po njegovih besedah določilo značaj prihodnjih vojaških operacij v Ukrajini in ali bomo na neki točki videli še eno ofenzivo ali kdo bo hitrejši v smislu ponovne vzpostavitve svoje bojne moči.

Ukrajinska protiofenziva morda ne bo tako drastično spremenila zemljevida, toda Kijev mora izstopiti močnejši, Rusija pa šibkejša. Ruski predsednik Vladimir Putin verjetno verjame, da ima prednost, toda če lahko Ukrajina premaga ruske sile ali celo pusti Rusijo z manj okupiranega ozemlja, kot ga je imela na začetku te ofenzive, bo Rusija še težko naprej trdila, da zmaguje. To verjetno ne bo pomenilo konca vojne, bo pa ponovno spremenilo naravo te vojne.