Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Bralcem Spletni časopis želi vesel Božič, ki je ob tem, da je verski praznik, tudi dela prost dan po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih. Ni bilo vedno tako in o tem so še danes spori in različni pogledi.
Kot praznik so Božič ukinili leta 1952 in tiste, ki so ga po tem še praznovali, so lahko doletele resne sankcije. Pred tem so Jugoslavijo izključili iz skupine socialističnih držav (Informbiro), naš državni vrh pa se je po tem užaljeno dokazoval kot še posebej komunističen, tudi s preganjanjem katoliških tradicij. Božič je prost dan spet od leta 1989, ko so se po vzhodni Evropi zlomile socialistične diktature, in to skoraj hkrati kot je takratna skupščina omogočila poznejše relativno svobodne volitve, katerih posledica je bila zmaga Demosa in plebiscit v božično novoletnem času, katerega posledica je bila nastanek samostojne države. Datum plebiscita je koalicija Demos, ki je takrat vladala državi, izbrala namerno v času praznikov, ko se v domovino vrnejo številni zdomci. Med vladajočimi, koalicijo je vodil Jože Pučnik, vlado pa Lojze Peterle, je bilo nekaj strahu, ali bo mogoče doseči večino. Razlog bojazni je bil, ker ni bilo jasno, ali bodo nekdanji komunisti, ki so bili v opoziciji, a so imeli še veliko moči, podprli osamosvojitev in kako se bodo odzvali priseljenci iz drugih republik. A se je izkazalo, da so bile skrbi pri obojih nepotrebne.
Odločitev o božiču kot prostem dnevu je pred petimi leti presojalo celo ustavno sodišče. Po sporu, ki ga je sprožil Almir Talić. Kot pripadnik islamske verske skupnosti je Talić praznikom in dela prostim dnevom, kot jih je določil državni zbor, očital, da naj bi upoštevali le krščanske verske praznike. Menil je, da ga ureditev v primerjavi s pripadniki krščanske verske skupnosti diskriminira in onemogoča pri uresničevanju pravice do izpovedovanja vere. Izpodbijana ureditev naj bi bila diskriminirala tudi druge verske skupnosti in ateiste.
Talić je ocenil tudi, da ureditev ni v skladu z ustavnim načelom državne laičnosti in enakopravnosti verskih skupnosti, z načeloma splošne prepovedi diskriminacije in enakosti pred zakonom, ter s človekovo pravico do izpovedovanja vere.
Ustavno sodišče je njegovo pobudo leta 2017 zavrnilo kot “očitno neutemeljeno”. Ustavno sodišče je to pojasnilo tako: »Izpodbijana ureditev se delovanja verskih skupnosti ali izpovedovanja vere posameznika ne dotika. Vse verske skupnosti in njihovi pripadniki so ne glede na izpodbijano ureditev avtonomni in svobodni pri individualnem in kolektivnem izpovedovanju svoje vere.« Zapisali pa so še: “Izbira datumov dela prostih dni je stvar proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju sedanje države in so povezani z izročilom evropskega prostora. Neutemeljeni so očitki pobudnika o diskriminaciji in neenakem obravnavanju verskih skupnosti in njihovih pripadnikov.”
