Piše: C. R./ STA
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer v govoru v kongresu napovedal začetek zlate dobe Amerike. Napovedal je prevzem Panamskega prekopa in omenil pismo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je pripravljen na mirovna pogajanja.
Trump je na začetku izpostavil, da so ZDA za njeno obrambo Ukrajini poslale že več sto milijard dolarjev. Nadaljeval je, da naj bi Evropska unija več denarja poravila za nakup ruske nafte in plina kot pa za obrambo Ukrajine.
Po prepiru z Zelenskim, do katerega je prišlo prejšnji petek v Beli hiši, naj bi se odnos med voditeljema znova umiril, saj je Trump dejal, da je Zelenski v pismu izrazil pripravljenost Ukrajine, da se usede za pogajalsko mizo in si prizadeva za mir pod Trumpovim vodstvom. Trump je pred kongresom rekel, da ceni pismo Zelenskega in da naj bi bila tudi ruska stran pripravljena za mir. »Čas je za konec nesmiselne vojne«, je še dodal. Zelenski naj bi v pismu Trumpu sporočil tudi, da je pripravljen na sklenitev sporazuma o izkoriščanju rudnin kadarkoli si Trump to želi.
V nadaljevanju je Trump govoril o tem, da naj bi si ZDA povrnile Panamski prekop, prebivalce Grenlandije pa je pozval naj se odločijo za pridružitev ZDA. Grenlandija spada sicer pod Dansko. Po mnenju Trumpa potrebujejo ZDA Grenlandijo za nacionalno varnost in jo bodo dobile »tako ali drugače«.
Trump je obenem zagotovil, da se je v ZDA končala doba »vladavine neizvoljenih birokratov« in opozoril na številne napake prejšnje administracije ter »radikalno levih norcev«. Naznanil je tudi dve pomembni pobudi; izgradnjo »zlate kupole«, protiraketnega ščita nad ZDA ter ustanovitev urada za ladjedelništvo v Beli hiši. Napovedal je tudi aretacijo odgovorne osebe za napad na letališče v Kabulu med ameriškim umikom iz Afganistana leta 2021. Trump je med govorom prav tako podpisal izvršni ukaz o preimenovanju naravnega parka po žrtvi umora nezakonitih priseljencev.
Prav tako je ameriški predsednik zatrdil, da je njegova vlada v šestih tednih naredila več kot druge v štirih ali osmih letih in da sedaj prvič v zgodovini večina Američanov meni, da je država na dobri poti.
Navedel je, da je doslej podpisal skoraj sto izvršnih ukazov in 400 drugih »ukrepov zdrave pameti«, kot je razglasitev izrednih razmer na južni meji, zamrznitev pomoči tujini in številnim prebujenskim projektom, umik ZDA iz WHO in Sveta za človekove pravice, odprava okoliških ukrepov, razglasitev angleščine za uradni jezik, in tako naprej.
Zagotovil je, da se vsak dan bori za popravilo katastrofalne gospodarske škode prejšnje vlade. Pohvalil je Elona Muska, ki da je odkril, da zvezni pokojninski sklad plačuje pokojnine ljudem starejših od 200 ali 300 let.
Za 2. april je napovedal začetek veljave vzajemnih carin z vsemi državami sveta in zagotovil, da bo Amerika zaradi carin spet bogata. Kmete je sicer posvaril, da bo uvodoma težko zaradi povračilnih ukrepov, ampak zagotovil, da bo vse v redu, ker da jih ima rad, kot imajo oni njega.
Na koncu je zagotovil, da bo njegova vlada ustvarila najvišjo kakovost življenja v zgodovini ZDA, Američani pa da bodo šli na Mars in še dlje.
V dvorani je bila tudi prva dama ZDA Melania Trump, ki jo je predsednik večkrat izpostavil za aplavz, prisoten pa je bil tudi predsednikov tast Viktor Knavs.
