Piše: C. R.
Kakšni so to bili časi, ko so najvišji politiki v Nemčiji zavračali povečanje oborožitve Nata. Med kampanjo za nemške zvezne volitve leta 2017, tri leta po ruski priključitvi Krima, je kanclerski kandidat SPD Martin Schulz, sedanji vodja Fundacije Friedricha Eberta (FES), dejal, da se Zvezna republika Nemčija ne bi smela “podrediti spirali ponovnega oboroževanja”, ki jo propagira ameriški predsednik Donald Trump. In takratni vodja Zelenih, Cem Özdemir, sedanji zvezni minister za kmetijstvo, je dejal: “Pristop, da več denarja za oborožitev samodejno vodi k večji varnosti, razkriva zastarelo razumevanje, kako je mogoče doseči večjo notranjo in zunanjo varnost.”
Danes ni vprašanje, ali naj se Nato oboroži ali ne, ampak ali se bo zavezništvo dovolj hitro okrepilo, da bo Putina odvrnilo od nadaljnje agresije v Evropi. In zelena ter feministična zvezna ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock izjavlja, da bo Nemčija leta 2024 izpolnila obveznost Nata, da bo za obrambo namenila 2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Od 31 držav Nata le 8 izpolnjuje svoje obveznosti
Države Nata so se k cilju dveh odstotkov BDP zavezale že leta 2002 kot del načrta širitve proti vzhodu. Cilj je bil zaukazan šele leta 2014, na vrhu Nata v Walesu, po ruski priključitvi Krima. Dve leti pozneje je pri tem vztrajal ameriški predsednik Barack Obama. Toda v letu ruskega napada na Ukrajino je dvoodstotno zahtevo izpolnilo le sedem od 30 držav članic Nata- ZDA, Poljska, Velika Britanija, Grčija in tri baltske države. Nemčija je na poldrugem odstotku, najbolj pa se »šlepajo« levičarske vlade Belgije, Španije in Luksemburga.
Natov cilj »dveh odstotkov« torej ni izum Donalda Trumpa, oboroževanje zavezništva pa je predvsem v interesu same Evrope. Trump je svoje partnerje v Natu večkrat opozoril na ta cilj, sicer ne posebej diplomatsko, temveč – tako kot ob njegovem nastopu v predvolilni kampanji v Južni Karolini – na svoj brutalen način.
Če je komu všeč ali ne- Trump ima prav.
Vir: Rainer Haubrich/ Die Welt
