Piše: Stanislav Jesenovec, novinar, operativni zastavoslovec in publicist
Predsedniki-državniki brez ozemlja; republike so Republika Slovenija, Republika Srbska in Republika Srbija, le slednja je določena po mednarodnem standardu ISO 3166. Ali oznaka SLO povzroča zaplete? Zastave Slovenije žal ne krasijo zgradb in prizorišč ali slavnostnih posnetkov; žaljiva koreografija v zabavni oddaji TV Slovenija.
Naj po Slovarju slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 opredelimo pojme domovina, dežela, država. Za domovino na 280. strani navaja, da je dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva. Dežela je na 248. strani opredeljena kot obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano zaokroženo ozemlje. Na 305. strani pa je za državo kot njena temeljna lastnost navedeno, da je organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast. Nataša Pirc Musar je slovenskim rojakom v Italiji dejala, da je Italija njihova domovina; seveda je, saj so bili v njej rojeni in pripadajo deželi Furlaniji-Julijski krajini ter državi Italiji. Po narodnosti pa so Slovenci. Je domovina tudi za tiste Slovenke, ki so se tja kar številčno priselile ali primožile z obmejnega dela Slovenije? Ni! Žal pa po trenutnem poslušanju, gledanju in branju občil v Sloveniji lahko ugotovimo, da je imenovana predsednica neznanega ozemlja oziroma neznane države. Tudi pri večini drugih državnikov Republike Slovenije te ne navajajo. So le poglavarji plemena? Ne bi bilo slabo, če bi pri tem posnemali predsednika entitete Republika Srbska – 49 odstotkov ozemlja Bosne in Hercegovine − RS in predsednika Republike Srbije − RS, SRB. Slednja je mednarodne ISO 3166 oznake vedno prilagodila novi organiziranosti in uporablja le te. In če smo že pri črkovnih oznakah Republike Slovenije, naj izpostavimo, da ima kot edina država na svetu štiri oznake, še vedno uradno RS, po mednarodnem ISO 3166 za države SI in SVN ter domačijsko SLO. Za vsako pa standard določa, kdaj in zakaj se uporablja. Slednja se ujema z oznako ISO za SLO-vanščino, zaradi česar tudi pogosto pride do zamenjave Republike Slovenije in Slovaške republike. Če smo že pri izrazu slovensko in začudenju neke Slovenke iz ZDA, da je prejela zastavo Slovaške in ne Slovenije, naj dodamo, da je pošiljatelj pač razumel besedo slovenska zastava za zastavo SK, SVK. Da bi prejela želeno, naj bi naročila zastavo Republike Slovenije s pomočjo ene od navedenih črkovnih oznak. Svet ni dolžan upoštevati naše posebnosti. Ko so v Romuniji pred leti naši delegaciji predvajali v pozdrav slovensko himno iz notne knjižice, so zaslišali melodijo omenjene države, ki je nastala 1. januarja 1993.
Pravi, urejeni zastavi sta v ponos Slovencem in njihovi državi
Znani Slovenec in Slovenka sta v občilih navedla, da sta ponosna na Slovenijo in svoje korenine. On je v pogovoru uporabljal le izraza domovina in dežela in čudi se, zakaj je v Sloveniji tako narobe, če imaš obešeno zastavo. Zastave, še posebej Republike Slovenije, se nikoli ne obeša, da visi navpično s prevrnjenim grbom. Zastava se izobeša ali pa namešča le tako, da pasovi na njej tečejo vodoravno, od vrha navzdol, in da je grb na njej pokončen. Na zgradbah na drogovih praviloma pod kotom 45 stopinj, v stojalih pa urejene pod kotom 90 stopinj. Če ne verjamete, poglejte, kako so postavljeni drogovi z zastavami v prostorih Evropske unije. Seveda pa jih je treba pravilno obrniti, da kažejo svoje lice. Privezana ali pripeta sme biti le na urejen drog ali jambor z zaključkom, ne pa nataknjena na neko palico ali cev. Sme pa biti le polnih barv, brez poškodb in dejansko v ponos lastniku, kraju in državi. Zanimivo je, da na nobeno novo enostanovanjsko ali večstanovanjsko zgradbo ne namestijo enega ali tridelnega nosilca za drog oziroma drogove.
Naša zastava ni ruska
Sprašujem se, kam naj bi ob zastavi Republike Slovenije in Evropske unije namestili slovensko narodno zastavo – tribarvnico brez grba. Ta je uradno v veljavi od 23. septembra 1848 in znova od 11. novembra 1994 kot belo-modro-rdeča zastava slovenskega naroda – slovenska. Je pa v svoji zgodovini imela številne grbe ali znake in je vedno predstavljala slovenski narod kot celoto ali pa v določeni politični ali vojaški organiziranosti. Vsako natolcevanje, da je enaka ruski zastavi, je le plod površne primerjave. Njihova zastava je za četrtino krajša in drugačnega barvnega odtenka. V na začetku omenjeni RS državi oziroma entiteti njihovo narodno zastavo redno dodajo k državni.
Globe bi vse rešile
Znatno bolj bi se morali odreči množici navpično obešenih državnih zastav in drugih ob njej. Zastava ni komercialni znak podjetja ali ustanove ali državne službe, zato se sme uporabljati le tako, kot določajo ustava in zakon ter pravila zastavoslovja. Za slednja velja, da se vedno opazujejo zastave od spredaj proti mestu namestitve in ne obratno, kot velja za grbe. V prvih letih uveljavitve zakona iz leta 1994 je policija odreagirala na prijavo in po zakonu je bila minimalna globa 625 evrov. Zaleglo je! Potem je policija v svojem aktu varstvu javnega reda in miru brisala obveznost reagiranja na nepravilno, navpično uporabo zastave Republike Slovenije. Njeno vlogo naj bi prevzele le inšpekcije posameznih dejavnosti. Te pa niso bile prav posebno zavzete za izpolnjevanje te naloge oziroma so po danih pobudah ukrepale v dobro tistih dobaviteljev drogov in zastav, ki leta in leta niso hoteli reagirati na nepravilnosti. Tedanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je bil mnenja, da so vse inšpekcije vseh ravni dolžne ukrepati, če zastave niso pravilno nameščene. Zakaj? Menda so za nepravilno uporabljene zastave krivi naročniki in ne dobaviteljih drogov in izdelovalci zastav. Le zakaj bi bili, saj bi se s tem odrekli dvojnemu zaslužku. Naročilo in plačilo so dobili za nepravilno izvedeno nalogo in pogosto še s popravilom le-te. Ko smo že pri zastavi, razmerje 1:2 ali širina proti dolžini ne pomeni širine 100 cm ali 70 cm, kot najraje delajo tiskarji, da maksimalno izkoristijo tkanino. Če prvo ali drugo številko delimo s tremi vodoravnimi pasovi, dobimo širino posameznega pasu 33,33 cm ali pa 23,33 cm. Zakaj pa ne 30 ali 40 cm ali 20 oziroma 25 cm? Po opazovanju uporabe stotin zastav na terenu ali prireditvah menim, da bi bila mera čistih pasov veliko lepša in tudi bolj uporabna. Še posebej to velja za slovenske športnike in njihovo spremstvo doma in po svetu. Ta čas bi njihovo ravnanje z zastavami ocenil z dobro trojko, upravljavci športnih dvoran pa si ne bi zaslužili niti ocene zadostno.
Nepojmljivo je, da je RTV Slovenija v oddaji Ja pajade šov 14. novembra dovolila, da so plesalke za skupino Agropop ob popevki Daj, zapojmo pravi Slovenci, držale v rokah zastave Republike Slovenije z grbom na njeni desni polovici. Koreografija z njimi je bila huda žalitev za ta naš državni simbol.
Priznam, da ne spremljam več, kaj se v vrtcih in osnovnih šolah učijo o zastavah slovenskega naroda, Republike Slovenije, Evropske unije, mesta ali občine, njihove ustanove in organizacij ali društev. Po prej zapisanem otroci in učenci v javnostih ne morejo dobiti ali utrditi pravih znanj o tem. Zanimivo je tudi, da so omenjani simboli vse redkeje uporabljani ali pa so nameščeni na prizorišču daleč od dogajanja, tako da jih fotografi na morejo zajeti v normalne posnetke.
