Piše: Gašper Blažič
Ali se je NSi znašla v spirali izsiljevanja? Nekatere zadnje poteze in izjave njenega predsednika Mateja Tonina kažejo veliko živčnost. Očitno je nekomu znova v interesu, da zaneti čim več nesoglasij znotraj opozicije.
Viri nas že dolgo opozarjajo, da politiko NSi v glavnem usmerja glavno tajništvo NSi, ki ga že dolga leta vodi vplivni Robert Ilc, v 90. letih vidni član podmladka Slovenskih krščanskih demokratov. Prav njegovo delovanje naj bi bilo stranko spravilo v precejšnje težave, še zlasti po tistem, ko so poslanci NSi začeli bolj opozicijsko delovati, na drugi strani pa je Gibanje Svoboda prek svojih medijskih izpostav (denimo Necenzurirano) začela izsiljevati NSi, naj privoli v podporo ustavnim spremembam, kar naj bi bila ta že obljubila.
Afera, ki je oplazila NSi
Vendar velja spomniti na nekatera dejstva: vmes je prišlo do zamenjave predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka, enega redkih, ki se je po zamenjavi vlade leta 2022 še obdržal na vodilnem položaju. Hajdinjak je bil v preteklosti glavni tiskovni predstavnik prve Janševe vlade, sicer pa, podobno kot Ilc, tudi sam sodi v nabor nekdanjih vidnih članov podmladka SKD. Hajdinjak je bil s funkcije predsednika uprave Darsa razrešen novembra 2023, nato je bil na njegovo mesto »inštaliran« David Skornšek, leto dni za tem pa je novi šef te družbe »končno« postal Andrej Ribič, eden od tesnih sodelavcev Roberta Goloba, ki je že prej računal na to funkcijo. Že je pred letom in pol, ko je bil razrešen Hajdinjak, v javnost pricurljalo nekaj informacij o domnevni klienteli s posli na Darsu, predvsem glede avtovlek. No, v zadnjem času je ta afera spet izbruh nila, tokrat se je v njej pojavilo še nekaj novih oseb: Samo Feštajn, Luka Založnik in znana odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Pri tem pa je afera oplazila NSi, tudi Tonina osebno. To kaže, da gre v ozadju morda tudi za politično izsiljevanje, saj naj bi stranka Gibanje Svoboda po prihodu na oblast zamižala na eno oko še pri nekaterih kadrih, ki jih je imenovala prejšnja vlada.
Vrag je vzel šalo
Toda kaj se je v resnici zgodilo? V prvih dveh letih mandata Golobove vlade je NSi delovala precej medlo in denimo ni želela prispevati svojih podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije o poslih Gen-I. Predsednik SDS Janez Janša pa je pred nedavnim vodstvo NSi šokiral z javno izjavo, da je NSi postala prava opozicijska stranka, ko so pri nekom iz notranjega kroga stranke v hišni preiskavi našli zlate palice. Morda je to zelo verjetno povezano z dejstvom, da je državnozborska komisija, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje strank in jo vodi svobodnjaška poslanka Tamara Vonta, svojo preiskavo januarja razširila še na posle NSi, češ da preiskuje vse stranke iz časa prejšnje vlade, to pa so poleg SDS in NSi še Konkretno (nekdanja SMC) in Naša dežela (Aleksandra Pivec). Stranke DeSUS, ki ni do konca ostala članica koalicije, pa niso omenili. Morda so v NSi zdaj spoznali, da je vrag vzel šalo in da tudi manjši od dveh koalicijskih strank ne bo prizaneseno, saj so se preiskovalci zdaj lotili Inštituta Janeza Evangelista Kreka, ki je povezan z NSi (kar samo po sebi ni sporno), ker naj bi se bile donacije za inštitut prelivale na račune stranke, denar pa naj bi bil prihajal tudi iz državnih podjetij. Ali bo »Tamarina komisija« preverila samo prejemke v času prejšnje vlade ali tudi tiste v zadnjih dveh letih?
Na koga vse je jezen Tonin?
Kakorkoli že, vmes se je zgodilo, da je bil Matej Tonin izvoljen za evropskega poslanca, kar ga je odrezalo od notranjepolitičnega dogajanja, a že po manj kot enem letu se je odločil odcepiti od slovenske delegacije Evropske ljudske stranke, ki naj bi preverjala stanje demokracije v Sloveniji, očitno na povabilo vsake stranke posebej. Vprašanje pa je, kaj bo Tonin sploh počel sam v novi delegaciji in ali bo to res prineslo koristi v zvezi s članstvom v odborih Evropskega parlamenta. Njegove nekatere izjave in zapisi v zadnjem času pa kažejo, da je Tonin jezen na vse po vrsti: na Janšo, na Petra Gregorčiča, ki se je spet pojavil v javnosti, na Aleša Hojsa, ki je bil nekdaj celo član NSi, morda pa še najbolj na Lojzeta Peterleta, ki je pred časom izstopil iz NSi. Morda je Toninovo odzivanje povezano z dejstvom, naj bi pripravljali njegovo zamenjavo. Tisti, ki sedaj predstavlja glas razuma med poslanci NSi, je zagotovo Aleksander Reberšek, ki Toninove izjave na omrežju X komentira z opombo, da je treba energijo namenjati predvsem v volitve, sodelovanje in oblikovanje prihodnje desne vlade. Z medsebojnimi spori se namreč ta možnost izgublja.
Reberšek kot glas razuma
Seveda je treba dodati, da ima poslanec Reberšek prav. Medsebojni javni prepiri so v interesu Gibanja Svoboda, ker pasivizirajo volilno telo opozicije. Zato bi veljalo le selektivno odgovarjati na morebitne provokacije. Ali pa jih sploh ignorirati. Zagotovo pa velja spomniti tudi na nekatere izjave, celo nekaterih političnih komentatorjev, v katerih so se spotikali nad napovedmi Janeza Janše, da bodo na prihodnjih volitvah lovili absolutno večino, češ da so take napovedi nerealne. V razmerah proporcionalnega volilnega sistema bo treba v parlament spraviti vsaj tri desnosredinske stranke, ki bodo sestavljale prihodnjo koalicijo. Morda SLS, če ne bo ostala samo pri poziciji »kruhoborstva«, in/ali pa skupno listo nekaterih strank, ki sicer nimajo veliko možnosti za uvrstitev v parlament, s čimer bi čim bolj zmanjšali pojav glasov, ki gredo v »smeti« (beri: zunajparlamentarnim strankam) – takih je bilo na zadnjih volitvah skoraj četrtina.
