Piše: Ana Horvat (Nova24TV)
Poročilo Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) ugotavlja, da je pet držav po invaziji Moskve na Ukrajino povečalo uvoz ruske nafte in jo predelalo v izdelke, ki jih prodajajo državam, ki so uvedle sankcije za rusko nafto. Nekateri analitiki Forbsa menijo, da s tem spodkopavajo zgornjo mejo cene ruske nafte in spodbujajo invazijo.
Ne glede na uvedbo sankcij za rusko nafto s strani številnih držav, jih je pet našlo način, kako zakonito izvoziti ruske naftne derivate tudi v tiste države, ki so Rusiji uvedle sankcije. Poročilo Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA) je v razkrilo, katerih pet držav to počne, in zaključuje, da to dodatno polni Putinovo zakladnico.
CREA je označila Kitajsko, Indijo, Združene arabske emirate, Turčijo in Singapur kot “države pralnice”, ki so po invaziji povečale uvoz ruske nafte. Okrepili so tudi izvoz rafiniranih proizvodov v države cenovne meje, ki so uvedle sankcije za rusko nafto, vključno z Evropsko unijo, Avstralijo, Japonsko, Veliko Britanijo, Kanado in ZDA. Ruska nafta najde pot v države z omejenimi cenami v obliki dizla, letalskega goriva in bencina.
Isaac Levy, energetski analitik in soavtor poročila, je dejal, da EU, G7 in Avstralija še naprej uvažajo ruska fosilna goriva kot rafinirane naftne derivate iz tretjih držav in dovoljujejo prevoz na svojih plovilih. Po podatkih CREA je bila EU največja uvoznica teh rafiniranih izdelkov, sledi ji Avstralija. Večina “opranih” izdelkov potuje na evropskih ladjah, poroča Forbes. Ruski uvoz nafte se je s strani omenjenih držav po morju povečal za približno 140 odstotkov v primerjavi z letom prej, ugotavlja CREA. Absorbirajo 70 odstotkov ruskega izvoza surove nafte. Medtem so za 26 odstotkov povečali izvoz naftnih derivatov v koalicijo držav z omejenimi cenami. Njihov izvoz v države brez omejitev se je povečal le za dva odstotka, kar kaže, da večina ruske nafte konča prav v državah, ki so uvedle sankcije.)
EU na četrtem mestu kot uvoznica ruskih fosilnih goriv
V tednu od 10. do 16. aprila 2023 je EU padla na četrto mesto kot uvoznica ruskih fosilnih goriv, s Kitajsko, Indijo in Turčijo na prvih treh mestih. Južna Koreja je bila peti največji uvoznik. To ponazarja vpliv evropskih sankcij na ruska fosilna goriva. Kitajska je uvažala surovo nafto, premog, plin za plinovode in LNG. Indija je uvažala surovo nafto in premog. Turčija je uvažala naftne proizvode in kemikalije, plin za cevovode in premog. EU je uvažala surovo nafto in plin, naftne proizvode in kemikalije ter utekočinjeni zemeljski plin. Južna Koreja je uvažala surovo nafto, LNG in premog. Dve od petih največjih pristanišč za uvoz ruskih fosilnih goriv sta bili na Kitajskem, eno v Indiji, eno v Turčiji in eno v Senegalu. Surova nafta ter naftni proizvodi in kemikalije so bili uvoženo blago. Države EU, ki največ uvažajo ruska fosilna goriva, so bile Slovaška, Češka, Malta, Avstrija in Madžarska.
Povečanje uvoza naftnih derivatov iz glavnih uvoznikov ruske surove nafte po mnenju avtorjev poročila spodkopava naftne sankcije proti Rusiji na eni strani, medtem ko je na drugi strani omejevanje te trgovine priložnost za uporabo prepotrebnega dodatnega finančnega vzvoda in prekinitev financiranja ruske invazije na Ukrajino. EU je v 12 mesecih po invaziji na Ukrajino za te izdelke ruskega izvora porabila 19,3 milijarde dolarjev, sledijo ji Avstralija z 8,74 milijard dolarjev, ZDA s 7,21 milijard dolarjev, Velika Britanija s 5,46 milijard dolarjev in Japonska s 5 milijardami dolarjev.
