V dokumentu ameriške obveščevalne agencije CIA iz junija 1949 piše, kako so delovale partijske celice v Sloveniji in kako so komunisti tudi za gnil česen obtožili zunanjega sovražnika.
Tako v dokumentu piše: »1. Titova priljubljenost je bila v zadnjih tednih glavna skrb ljubljanskih partijskih celic. Vse druge težave so bile prezrte v prid poglobljenih priprav na Titov rojstni dan. Opazili pa smo, da ljudje večinoma niso bili navdušeni. Množična srečanja so bila nato hitro organizirana na Viču, v Šiški, Mostah in drugih ljubljanskih okrožjih. Govorniki so poudarili nujnost bolj vnetega praznovanja Titovega rojstnega dne.
2. Z direktivami Titovim partijskim celicam je zdaj določeno, da te poskušajo prodreti v protitovske skupine in povečati Titovo priljubljenost s poudarjanjem njegovega trajnega boja proti informbiroju in z zagotavljanjem popolne neodvisne Jugoslavije.
3. Številni podvigi informbiroja so bili po mnenju Titovih partijskih celic učinkovito spodkopani. Poleg tega je Tito v protirežimskih krogih sprejet za manjše zlo kot informbiro. Glavna skrb njegovih privržencev je zdaj ta, da imajo obveščevalce, ki bodo vnaprej opozorili na vsako domnevno ofenzivo informbiroja.«
Dokazi organizacije informbiroja
Vir CIA dodaja: »4. Zunaj Ljubljane obstajajo pomembni centri, kot so Vrhnika, Logatec, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Medvode, Litija, Sveti Vid in drugi lokalni akcijski oddelki, ki so že organizirani s četnimi in z uličnimi partijskimi celicami, katerih glavna naloga je, da so pripravljeni ob vsaki priložnosti. Ni dokazov o podobnih organizacijah v majhnih vaseh. Vse kaže, da se nameravajo voditelji informbiroja v veliki meri zanašati na industrijske delavce in rudarje. Poročila rudarskih odsekov pa vse do danes ne razkrivajo nobene opazne dejavnosti informbiroja.
5. V teku je tudi prisilno vpisovanje v informbiro. Sledi tipična shema za pridobivanje novih privržencev: na koncu delovnega dne uslužbenec najde v omari ali žepih njegovega oblačila pismo, v katerem ga pozivajo, da se pridruži ‘revolucionarnim komunističnim voditeljem sovjetske vrhuške’. Na voljo mu dajo tri dni za razmislek. Po tem obdobju naj bi delavec potrdil svojo ‘mobilizacijo’, tako da se bo četrti dan pojavil s posebnim znakom, ki je lahko eden od naslednjih: vrtnica v gumbnici; robček, ki štrli iz žepa; kosilo, zavito v določen papir ali krpo; petje ali žvižganje določene pesmi pri delu. Nesprejetje ‘povabila’ ali poročanje o tem Udbi velja za izdajo in sledijo hude posledice, ki včasih ogrozijo življenje,« še poroča vir CIA.
Sabotaže informbiroja
Omenjeni dokument CIA pa opiše primere sabotaž informbiroja, ki še naprej »ostajajo velik problem«. »Partijske celice priznavajo, da je sabotažo izredno težko odpraviti, njihovi ukrepi pa doslej niso bili učinkoviti.« Primer: »Titove partijske celice trdijo, da so povečane sabotaže prevoza sadja in drugih pridelkov delo informbiroja. Pošiljke česna, ki prihajajo v Ljubljano z območja Gorice, so bile pred kratkim popolnoma neuporabne. Čeprav so poznejše pošiljke spremljale straže, se sabotaže ponavljajo. Neodkriti saboterji so prav tako škropili nafto po nekaterih pošiljkah zgodnjega krompirja in graha iz Istre. V Bohinjski Beli so oblasti ugotovile, da so mleku dodali ocetno kislino z namenom zmešnjave v ljubljanski bolnišnici in pisarnah, saj se je mleko skisalo,« ugotavlja vir CIA in ob tem dodaja: »Težave s hrano se nadaljujejo. Razmere so še posebej kritične v gorskih predelih Slovenije, okoli Cerknega, Bovca, Kobarida, Krasa in na Banjški planoti. Tja so bili napoteni spretni aktivisti komunistične partije, da bi ublažili strahove ljudi.«
