Piše: Gal Kovač (Nova24tv)
Včeraj se je iz politike (zaenkrat?) poslovila Tatjana Bobnar. Njeno ministrovanje si bomo zapomnili po napovedih in izpolnjevanju političnih čistk v policijskih vrstah. Med njenim mandatom je bilo zamenjanih kar 75 vodstvenih kadrov. Zapomnili si jo bomo tudi po njeni politiki “odprtih meja”, ki jo je udejanjala v tandemu s predsednikom vlade in ostalimi koalicijskimi partnericami. Navsezadnje pa si jo bomo zapomnili tudi po načinu, kako se je iz politike poslovila. Najprej z “velikim pokom”, ko je predsednika vlade obtožila političnega pritiska na policijo, nato pa s sklepnim dejanjem, besedami pokojnega italijanskega tožilca, borca proti mafiji.
“Tisti, ki molčijo in hodijo s sklonjeno glavo, umrejo vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat,” je bilo slišati ob njenem poslovilnem nagovoru v državnem zboru. Citat je toliko bolj pomenljiv, saj ga je izrekel Giovanni Falcone, tožilec iz Italije, ki ga je umorila mafija. Podstavili so bombo pod avto, ki je nato eksplodiral. Nam je ministrica z izbiro citata hotela nekaj sporočiti? V imenu koga ali katerih idej se je podala v politiko in zaradi česar se je zares poslovila?
Prav naivno bi bilo, če bi ministričin boj interpretirali kot boj za ohranitev integritete policije ali celo republike. Tako ga je sicer predstavila sama in njen najtesnejši sodelavec v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Najprej je v javnosti odjeknila izjava ministrice, da mora politika ostati pred vrati generalnega direktorja policije. Nato je sledila javna objava njenega pisma predsedniku vlade, nato pa še poročilo, ki ga je po naročilu predsednika vlade napisal Lindav. Oba dokumenta sta za Goloba izredno obremenilna, ne glede na to, kako se le-ta zgovarja. Tudi mediji, vsaj nekateri, so zgodbo takoj pograbili. Ko 24ur in podobni kritizirajo levo vlado, postane jasno, da spremljamo frakcijski boj na levici. Saj ne verjamete, da bi se dominantni mediji postavili v bran neki ministrici, če za njo ne bi stal močan lobij, ki jo podpira? Lobij, ki igra neko drugo igro? Da spremljamo frakcijski boj, so nato potrdile tudi objave na portalu Necenzurirano. Gre za dvorni portal predsednika vlade. Nekdanja novinarka portala Vesna Vukovič je vodja PR stranke Gibanje Svoboda, Primož Cirman pa eden najboljših novinarjev v državi (meni Golob), ki bi ga predsednik vlade z veseljem vzel v službo, tako je zatrdil na začetku mandata. Na Necenzurirano so predsednika vlade nemudoma vzeli v bran, na ministrico pa so se začele zgrinjati obtožbe.
Vesna Vuković (Foto: posnetek zaslona, splet)
Nedotaknjena ideološka kohezivnost
A kakšen boj pravzaprav spremljamo? Prav gotovo ne ideološkega. Od samega nastopa vlade se ministrica, predsednik vlade in ostali koalicijski partnerji niso niti enkrat javno sporekli o izvajanju politik. Njena politika je imela tri glavne poudarke. Rehabilitacijo protestniškega nasilja, ki se je na ljubljanskih ulicah odvijalo med prejšnjo vlado, čiščenje policije kadrov, za katere so v koalicijskih vrstah smatrali, da so politično oporečni, in udejanjanje politike odprtih meja. Za udejanjanje vseh treh poudarkov je imela polno podporo vseh koalicijskih partnerjev. Najprej je umaknila odškodninske tožbe zoper organizatorje neprijavljenih protestov. Dominika Švarc Pipan, pravosodna ministrica, pa skoraj simultano napovedala vložitev zakona, ki bi ustavil vse prekrške med epidemijo, omogočil izbris prekrškov iz evidenc ter povrnitev stroškov glob in stroškov postopkov. Več o tem lahko preberete tukaj: Pravno barbarstvo Golobove vlade. Do sklepnega dejanja rehabilitacije je prišlo pred dnevi, tik pred odhodom Bobnarjeve. Pred kamerami dominantnih medijev se je pojavil Slavko Koroš, ki je predstavil izsledke izrednega nadzora dela policistov, ki so 5. 10. 2021 v prestolnici zatrli nasilne proteste. Koroš je dejal, da ga je bilo tistega dne prvič v življenju sram, da je policist.
Odstranjevanje ograje na meji s hrvaško. Foto: STA
Ministrica je tudi brez najmanjših zadržkov udejanjala politiko odprtih meja. Domala takoj po prevzemu oblasti se je lotila odstranjevanja ograje na meji s Hrvaško. Ta naj bi bila nehumana in neučinkovita. Uradni podatki govorijo drugače. Od nastopa Golobove vlade lahko spremljamo konsistenten porast nezakonitih prehodov meje. Ograja namreč ni zgolj tehnična ovira, temveč tudi sporočilo. Sporoča, da bodo ljudje, ki pridejo v državo nezakonito, zašli v težave. Slovenija je pravna država (vsaj naj bi bila) in v pravni državi obstajajo pravila, ki se jih držimo. Ko se neki politiki odločijo ograjo podreti, prav tako pošiljajo sporočilo. To je, da smo pripravljeni zanemariti lastni pravni red v imenu nekih skrajnih političnih idej. To sporočilo so migranti, ki so se zadrževali na t. i. balkanski migracijski poti, razumeli kot vabilo, številke pa temu pritrjujejo. Zaradi tega si je prislužila interpelacijo s strani stranke SDS, ki jo je uspešno preživela.
Zatakne se pri “kadrovskih vprašanjih” in varovanju predsednika
Zadnji ministričin poudarek je bila t. i. “depolitizacija” policije. Le-to je ministrica pospešeno uveljavljala s premierjevim obilnim blagoslovom. Po zadnjih podatkih je bilo izvedenih 75 zamenjav, ki so bile po svoji definiciji politične. Nekdanja ministrica Bobnarjeva, Lindav in Golob so se strinjali 75-krat. Zataknilo se je le pri nekaterih zamenjavah. Javno pismo, ki ga je napisala nekdanja ministrica, in poročilo o političnih pritiskih na Policijo, ki ga je napisal Lindav, pričajo o katerih, zagotovo pa ne predstavijo celotne zgodbe. Za ministrico je bil problematičen Darko Muženič, ki je trenutno na čelu Nacionalnega preiskovalnega urada, kljub temu, da ga Evropsko javno tožilstvo preiskuje zaradi suma pranja denarja. Tja je bil premeščen na eksplicitno željo predsednika vlade, ki se je hotel ukvarjati celo s tem, kdo poveljuje posameznim policijskim upravam, denimo policijski upravi Nova Gorica, s čela katere je hotel odstraniti Evgena Govekarja. V medijih se je kasneje pojavilo ime direktorja uprave za policijske specialnosti mag. Martina Jazbeca, da naj bi Golob zahteval njegovo razrešitev v zameno za povrnitev njegovega zaupanja ministrici.
Premierjev vpliv na delo policije
Tako Golob kot njegova vlada ekipa, še najbolj Dominika Švarc Pipan, so po izbruhu afere hiteli pojasnjevati, da se predsednik vlade na noben način ni vtikal v operativno delo policije. Takšna javna zatrjevanja vladne ekipe so, v svojem bistvu, zavajanja. Namreč, predsednik vlade se ne bi rabil neposredno vtikati v delo policistov. Za takšna strokovna “vtikanja” bi lahko poskrbeli njegovi posebej izbrani kadri. Ti bi poskrbeli, da se Golobov interes udejanja, kakšne zadeve, ki pa mu niso v interesu, pa zatrli. Denimo preiskovanje njegovega delovanja še v času, ko je bil direktor GEN-I, ali pa zakaj je imel odprt račun v Romuniji itd, za katerega sedaj trdi, da mu je nekdo ukradel identiteto.
Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob (Foto: sta)
Posebno poglavje je vprašanje policijskih pooblastil in Golobovega osebnega in neuradnega svetovalca za javnost, Miloša Njegoslava Milića, o katerem smo na našem portalu že veliko poročali. Gre za de facto vodjo Golobovega varovanja. Nedavno je z uredbo policiji vzel pooblastila varovanja predsednika vlade in le-ta podelil sekretariatu vlade, po domače samemu sebi. Predsednik vlade si je na tak način ustvaril posebno policijsko enoto zunaj demokratičnega nadzora, ki bi jo za lastno varovanje lahko uporabil tudi v druge namene. Na primer za boj proti političnim nasprotnikom. Policija je nevarni precedens zaznala in nanj tudi ostro odgovorila.
Namig: Gre za boj med Golobom in Kosom
Kakšna je dejanska narava konflikta med predsednikom vlade in Bobnarjevo nekaj dni po izbruhu afere ponudi nekdanji predsednik vlade Janez Janša, ko na spletu zapiše: “Eno je medijska slika. Realnost pa nekoliko bolj zapletena. Slavko Koroš je namreč eden ključnih ljudi Draga Kosa in vzporednega mehanizma v Policiji. Zanje je predsednik vlade Golob prehodni pojav, ki mora biti pod nadzorom. Bobnarjeva je z odstopom uspešno zaščitila Kosov klan.” Spomnimo, Slavko Koroš je tisti, ki je predstavil famozno poročilo o izrednem nadzoru dela policistov dne osmega oktobra prejšnjega leta. Da resnično spremljamo takšen konflikt, je pričala tudi medijska slika. Spletni portal 24ur, katerega urednica informativnega programa je kar soproga operativca globoke države Draga Kosa Tjaša Slokar Kos, je ministrici nemudoma stopil v bran.
Agent Globoke države Drago Kos (Foto: STA)
Boj med avtokratom in globoko državo
Na tej točki je že popolnoma jasno, da nekdanja ministrica in Lindav nista nikakršna samotna jezdeca, ki se borita proti novonastalemu avtokratu. Ravno nasprotno, vse kaže na to, da sta le eksponenta nekih drugih lobijev, ki so že dolgo zakoreninjeni v jedro slovenske države. Na našem portalu smo ta lobij pogosto poimenovali globoka država, tranzicijska levica, zadnje čase pa se uveljavlja tudi izraz vzporedni mehanizem, prosto po knjižni uspešnici Rada Pezdirja. Nekateri bolj lucidni novinarji so ta boj napovedali že pred časom. Da bo prišlo do spora, pa je bilo že povsem jasno v času predsedniških volitev. Podpredsednica stranke Marta Kos je želela kandidirati za predsednico države, pri tem pa prejela hladen tuš. Golob jo je komaj podprl, kampanja stranke, katere podpredsednica je bila, pa je bila domala neobstoječa. Golob jo je zavrgel in si s tem nakopal zamere. Včeraj pa mu je vojno napovedal še en eksponent globoke države, predsednik sindikata SVIZ, Branimir Štrukelj.
Discipliniranje predsednika vlade je torej v polnem teku. Ne disciplinirajo ga demokratični mehanizmi, temveč globoka država. Bobnarjeva in Lindav sta pri tem odigrala svoj del igre. Naslednji bo na vrsti zloglasni sindikalist prosvete.
