Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Predsednica SD zagovarja neukrepanje policije ob napadih na poslance,” je minister za notranje zadeve Aleš Hojs komentiral izjavo Tanje Fajon, ki je obsodila ministra, ker je po njenem policiste zmerjal z lenuhi, nato pa je še očitala stranki SDS, da z menjavo generacij ustvarja nestrpno družbo. Toda Fajonova je s svojo ostro retoriko ustvarjala razmere, da so se dogajali napadi na poslance, grozilo se je tudi s smrtnimi grožnjami.
Danes je precej prahu dvignil besedni dvoboj med ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom in vodstvom Sindikata policistov Slovenije, saj se ti izogibajo odgovornosti za posredovanje policije, ko so skrajneži več dni verbalno, fizično in s pljuvanjem terorizirali poslance državnega zbora.
Minister Hojs jim je povsem neposredno dejal, da so imeli policisti vso pristojnost, da posredujejo in branijo napadene poslance, saj je konec koncev to njihovo delo. Vse izgovore pa je označil za lenobo.
Fajonova nikoli ni obsodila groženj s smrtjo na protivladnih protestih
K temu se je pridružila še vodja SD Tanja Fajon, ki je Hojsu odgovorila: “Ne le notranji minister, pristojen tudi za delo policije, tudi na novo imenovani podpredsednik SDS, ki policiste javno zmerja z lenuhi. Menjava generacij v vladajoči stranki odkrito širi nevarno, nesprejemljivo in nestrpno retoriko v samem vrhu vlade in slovenski družbi.” Njen odziv je minister razumel kot podporo neukrepanju pri napadih na poslance.
Odzval pa se je tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je poleg tega dodal, da je Fajonova s svojo “nestrpno, sovražno in izključevalno retoriko najprej vzpodbujala napade na poslance Državnega zbora, sedaj pa še podpira neukrepanje posameznikov iz policije ob očitnih kršitvah zakona. Kar je po svoje logično, vendar skrajno zavržno“.
Spomnimo, da je leva opozicija s Tanjo Fajon ves čas od oblikovanja nove vlade podpihovala protivladne proteste, kjer so skrajno levi aktivisti grozili s smrtjo vsem podpornikom stranke SDS, proti koncu lanskega leta pa so razmere doživele vrhunec, ko so se na javnih mestih pojavljali številni grafiti s podobno grozilno vsebino. Napadali so vse poslance strank, ki so podpirali razvojno koalicijo pod vodstvom premierja Janše, in niso želeli podpreti nezaupnice. Pljuvanje, brcanje in psihično nasilje nad poslanci so bili le logično nadaljevanje teh skrajno podlih prijemov, ki se jih ne bi sramovali niti italijanski ali nemški fašisti, nihče iz levice pa se ni niti toliko potrudil, da bi obsodil te resnično nevarne družbene pojave.
