Piše: G. B.
Potem ko je Slovenija na horuk priznala Palestino, se je zdelo, da bo zunanja ministrica Tanja Fajon vendarle nekoliko umirila svojo bližnjevzhodno “mirovniško agendo”. A kot kaže, temu ni tako.
Če smo prejšnji teden poročali, da mainstream mediji očitno še vedno razmišljajo o terorističnih organizacijah, kot sta Hamas in Hezbolah, kot o “pogajalskih partnerjih”, ima očitno tudi Tanja Fajon podobne predstave. Vsaj glede Irana, kjer tamkajšnji režim ne glede na novega predsednika še naprej podpira terorizem in grozi Izraelu z vojaško intervencijo, ker je Izrael nedavno poskrbel za likvidacijo vodij Hamasa in Hezbolaha. Spomnimo: po uboju političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije v Teheranu in enega najvišjih poveljnikov šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra v Bejrutu so se razmere na Bližnjem vzhodu spet zaostrile.
Fajonova poziva Iran k …
No, zdaj prihajajo v javnost sporočila, da je Slovenija zaskrbljena zaradi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu, ki jih krepi dogajanje v Gazi – tako je v nedeljo v pogovoru z vršilcem dolžnosti iranskega zunanjega ministra Alijem Bagherijem Kanijem dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je, da za krizo v regiji ni vojaške rešitve, in vse akterje pozvala k čim večji zadržanosti.
“Za krizo ni vojaške rešitve. Naša kolektivna varnost je odvisna od spoštovanja listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Potrebujemo takojšnje premirje v Gazi in regiji. Zdaj je čas, da Iran ravna odgovorno in potrdi svoj status v mednarodni skupnosti,” je Fajonova poudarila v telefonskem pogovoru s Kanijem. Če jo je slednji sploh hotel poslušati, saj pri Irancih ni ravno v navadi, da bi upoštevali glasove žensk.
Opozorila je, da si ne smemo zatiskati oči pred vsemi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava, ki so se zgodile v zadnjih mesecih. “Trpljenje palestinskih civilistov podžiga ogenj po vsej regiji. Retorika, ki podpihuje sovraštvo in dodatno povečuje napetosti, pa je popolnoma nesprejemljiva,” je v nedeljo zapisala na omrežju X. Kaj točno je mislila, ni znano, je pa jasno, da je bila ost uperjena predvsem proti Izraelu.
No, ne glede na to pa je vse akterje pozvala k čim večji zadržanosti. “Življenja civilistov je treba zaščititi v vseh okoliščinah,” je še dodala. Kar je najmanj nenavadno, saj ji je pred meseci v pogovoru za eno od izraelskih televizij “ušlo”, da je smrt iranskega predsednika Ebrahima Raisija “šokantna novica za ves svet”, na vprašanje, ali je vredno žalovati za nekom, ki je odgovoren za tisoče smrti, pa je odgovorila, da je v tem trenutku čas za žalovanje.
Marsikdo se ob tem sprašuje, od kod njena velika naklonjenost do Irana. Morda pa se odgovor skriva v zdaj že nekoliko postarani zgodbi o pranju iranskega denarja v NLB, za kar nikoli nihče ni odgovarjal. Z drugimi besedami: slovensko zunanjo politiko usmerjata očitno kar “Jaka Racman” in “Miki Miška” z bančnih dokumentov …
Iran vztraja, da je treba Izrael kaznovati
Le kaj si o vsem tem misli “jedrna Evropa”? Namreč, iz Irana je že prišel odgovor na pozive Fajonove, ki so vse prej kot spodbudni. Iran si ne želi stopnjevati napetosti na Bližnjem vzhodu, a meni, da je kaznovanje Izraela nujno za preprečevanje nadaljnje nestabilnosti, je danes dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Naser Kanani. Uboj političnega vodje Hamasa je označil za kršitev mednarodnega prava in dodal, da ima Teheran pravico braniti svojo suverenost. Teheran ima pravico braniti svojo nacionalno varnost in suverenost, imamo pa tudi pravico disciplinirati sionistični režim in ustaviti njegove zločine, je po poročanju katarske televizije Al Jazeera še dodal Kanani.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je medtem na srečanju s kolegi iz skupine G7 povedal, da bi Iran lahko v naslednjih 24 do 48 urah napadel Izrael. Poudaril je, da natančnega časovnega okvira napada ne pozna, a da je odziv Irana neizogiben. Ob tem je dodal, da je izvajanje pritiska na Teheran, naj omeji svoj napad, najboljši način za preprečitev vojne v regiji.
