Piše: Luka Perš (Nova24tv)
Sindikalni voditelji Lidija Jerkič, Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Evelina Vesenjak in Peter Majcen so napisali javno pismo, v katerem nasprotujejo nekaterim vladnim zakonskim predlogom. Pomagal pa jim je tudi sekretar Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini in očital vladi, da je prekinila dialog. V preteklosti pa so sindikati enostransko prekinili dialog in igrajo le še enega izmed satelitov levih opozicijskih parlamentarnih strank, združenih v KUL. “Žal napisano v Sloveniji in popolnoma neresnično. In očitno najprej poslano nazaj v Slovenijo kar samim avtorjem. Sledi odgovor z dejstvi. Ne delajte si sramote z izvozom očitnih laži, ki se z lahkoto razgalijo,” pa se je odzval predsednik vlade Janez Janša.
V času sedanje vlade je že praksa, da na slovenske težave glede “svobode medijev, kulture in demokracije” radi opozarjajo tuji mediji in različne mednarodne organizacije. V našem mediju smo že večkrat dokazali, da za blatenjem v Sloveniji stojijo tisti, ki ideološko sovražijo politiko trenutnega predsednika vlade Janezo Janšo. Zato ni nobeno presenečenje, da so se s svojim pismom oglasili predstavniki petih sindikalnih central (Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Pergam, KNSS- Neodvisnost in Konfederacija sindikatov 90 Slovenija) in generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Luca Visentini. A ne gre za nič drugega kot izvažanje umetno ustvarjenih težav v tujino, da bi čim bolj škodovali ugledu Slovenije pred prihajajočim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske Unije.
V pismu so izpostavili po njihovem mnenju najbolj problematične zakone, ki jih želi sprejeti sedanja vlada. Petim podpisanim sindikalnim centralam ne ustrezajo Zakon o nacionalnem demografskem skladu, zakon o debirokratizaciji in paket davčnih zakonov. V primeru potrditve zakona o demografskem skladu se bojijo, da bi se premoženje države centraliziralo in bo upravljanje prepuščeno političnim strankam. Izpostavljajo, da bi v tem primeru bilo v negotovosti 900 milijonov evrov sredstev javnih uslužbencev in 500 milijonov evrov sredstev zaposlenih v zasebnem sektorju, ki so jih ti privarčevali v pokojninskem skladu. V zakonu o debirokratizaciji očitajo vpeljavo t.i. socialne kapice. V paketu davčnih zakonov, so kritični, da se znižuje davke zlasti za najpremožnejše in povečuje neenakost ter razslojenost prebivalstva. Nasprotno mnenje pa je izrazila Gospodarska zbornica Slovenije, kjer je večina slovenskih podjetij podprla spremembe na področju davčne zakonodaje.
Sindikati trdijo, da bodo njihovi člani živeli slabše in z nižjimi mesečnimi plačami
Sindikalisti v javnih pismih zamolčijo, da imajo svoj lasten interes. Vzdržujejo status quo in svojim članom prodajajo pravljice o delavskih pravicah. V njihovem interesu bi morala biti, čim boljši položaj Slovencev in višje plače. Z novo sprejeto davčno zakonodajo se bodo najnižje plače v naslednjih petih letih zvišale do 1320 evrov.
Slovenija spada med države z najbolj obdavčenimi plačami, kar predstavlja veliko težavo za delodajalce kot delojemalce. Oboji so zaradi postavljenega sistema na slabšem. Lastniki podjetij zaradi davčne obremenjenosti, zaposleni zaradi manjšega izplačanega zneska. Z nerazumevanjem sodobne ekonomije se je izkazala vodja sindikata KNSS Neodvisnost Evelina Vesenjak z izjavo “kdo bo pa filal proračun”. Le z boljšim in prijaznejšim davčnim sistemom bo vsak državljan imel višji mesečni znesek, s tem pa bo omogočena tudi višja notranja potrošnja.
Veliko evropskih držav ima že vpeljano t.i. socialno kapico. Le ta je vpeljana predvsem z namenom, da v Sloveniji zadržimo najboljše strokovnjake z različnih področjih. Veliko jih raje gre v tujino, saj ima tam veliko boljše pogoje za delo, zagotovljeno ima veliko višjo plačo. Sindikati tega ne razumejo, raje pripovedujejo že stokrat prežvečeno zgodbo o zlobnem kapitalističnem sistemu.
Branimir Štrukelj, kapitalistični sindikalist, brani gospodarskega mogula Slovenije Boruta Jamnika
Med peterico sindikalistov pa ima prav eden največji motiv, da se napovedani zakon o demografskem skladu ne uresniči. To je Branimir Štrukelj, dolgoletni sindikalni vodja SVIZ-a in predstavnik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. V javnosti se je že večkrat izkazal kot politični podpornik stranke Levica. Na enih izmed evropskih volitev pa je bil tudi njen kandidat za evropskega poslanca. Gre za dolgoletnega nadzornika v paradržavni družbi Modra zavarovalnica. Dolgoletni direktor le te je Borut Jamnik, eden izmed ključnih osebnosti tranzicijskega omrežja v Sloveniji. S svojim vplivom je v preteklem desetletju zgradil gospodarsko hobotnico v državnih in paradržavnih družbah. Vse to je vzpostavil s pomočjo svoje organizacije, Združenje nadzornikov Slovenije
Štrukelj je bil v času Pahorjeve vlade tudi nadzornik v Kapitalski družbi od leta 2009 do 2011. Skupno je za svoje delovanje prejel 8.994 evrov. Od leta 2011 pa pomaga Jamniku ohranjati vpliv na slovensko gospodarstvo. Le kot nadzornik Modre zavarovalnice je od leta 2011 do 2020 prejel 51.899 evrov. Poleg tega Štrukelj prejema še mesečno plačo v višini več kot pet tisoč evrov. Prejema pa še mesečni znesek kot predstavnik v Državnem svetu RS. Izpostavljanje ideje, koliko sredstev javnih uslužbencev je ogroženih je resnična bojazen Štruklja in Jamnika, da bosta nad temi sredstvi izgubila kontrolo.
V Modro zavarovalnico se že vsa leta steka denar za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev. V letu 2019 so bili njeni letni prihodki blizu 90 milijonov evrov, za lani pa še ni podatkov. Zlata jama za posameznike torej. Enako se je v javnosti že večkrat pojavil podatek o plači predsednice ZSSS Lidije Jerkič. Več tisoč evrov visoko plačo in še mesečni znesek kot izvoljena svetnica v Državnem svetu RS. Sindikati se že pripravljajo na novo politično akcijo, ob koncu pisma napovedujejo nove stavke in proteste v jesenskih mesecih tega leta. S tem pa bodo sindikalisti še enkrat dokazali, da so osrednji braniki tranzicijskega omrežja v Sloveniji. Le ti so v preteklosti s svojimi potezami dosegli, da je veliko delavcev izgubilo svoje službe. Takrat so bili sindikalni veljaki tihi kot miške.
